Včeraj so na RTV Slovenija izkazali čast sodelavkam in sodelavcem, ki s svojim delom in nadpovprečnimi dosežki dvigujejo ugled javnega zavoda in vsak na svojem področju dokazujejo, da so izjemni v tem kar počnejo. Nagrajence in ostale prisotne sta nagovorila predstavnik komisije za podelitev priznanj RTV Slovenija dr. Žiga Stanič in v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ki je sodelavkam in sodelavcem čestital za izjemne delovne dosežke v preteklem letu in v daljšem delovnem obdobju ter podelil priznanja za življenjsko delo, častna in posthumno priznanje.
“Pestro leto je za nami, o čemer priča tudi nabor letošnjih prejemnikov priznanj. Val 202 je obeležil pol stoletja delovanja, nastajali so izjemni glasbeni projekti, v svojih projektih ste izpisali zgodbe, ki drugače ne bi bile nikoli slišane. Osvetlili ste domače dogajanje, informirali javnost, izobraževali in poskrbeli, da so naše vsebine in znanje dostopne vsem. S svojo profesionalnostjo, predanostjo, znanjem in bogatimi izkušnjami skrbite, da lahko javni zavod RTV Slovenija iz leta v leto izpolnjuje svoje poslanstvo javnega medijskega servisa,” se je v svojem nagovoru prejemnikom priznanj zahvalil v. d. generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
Član komisije za podeljevanje priznanj dr. Žiga Stanič pa je v svojem nagovoru izpostavil: “RTV je občutljiv organizem, mnoga znanja in strukture, ki jih poseduje, so se razvijala ob skrbi in ljubezni zaposlenih, potrebovala so čas, da organsko zrastejo in da obrodijo kvalitetne sadove. Ukinjanje takšnih struktur ali pa poslavljanja od sodelavcev, ki so se na podlagi pridobljenih izkušenj razvili v vrhunske strokovnjake, je vselej dejanje, vredno refleksije in strateškega razmisleka, kako naprej. Tudi ta zapis, ta uvodni nagovor k letošnji podelitvi RTV priznanj, je kratka revizija, bežen vtis o kompleksnem stroju, katerega manjša ali večja kolesca predstavljamo vsi prisotni na tej prireditvi, pa tudi vsi odsotni in vse tiste zvezde, ki so za vedno odšle na naše nebo in sijejo za nas. Zavedamo se, da prejemniki RTV priznanj posvečate dobršen del svojih kreativnih energij naši hiši, da v tem najdete svoj življenjski smisel, da ste za delo resnično notranje motivirani in ustvarjate dodano vrednost svojim delovnim ciljem. Mnogi ste svoje življenje oblikovali okrog svoje službe in jo ponotranjili do te mere, da se je meja med zasebnim in poslovnim v teku vašega vsakdanjika skoraj zabrisala. Nekateri imate srečo, da ste svoje empirično znanje in izkušnje uspeli deliti z drugimi. Današnja prireditev je namenjena vam, drage sodelavke in sodelavci, da se vam zahvalimo za vaše nadpovprečne delovne dosežke, za vsa nesebična dejanja in za dobro voljo, s pomočjo katere je postavljeno vse, kar v naših življenjih kaj šteje. Hvala.”
Podelitev priznanj je povezovala Ajda Sokler, z glasbo pa je dogodek popestril izjemni glasbenik Uroš Perič ob spremljavi odličnega Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana. Dogodek se je odvil v Studiu 1 Televizije Slovenija.
Antonio Rocco
Antonio Rocco se je Radiu Koper-Capodistria se je pridružil leta 1981 in prehodil vse stopnje svoje novinarske kariere, od novinarja do odgovornega urednika. Najpomembnejšo sled pa je pustil kot pomočnik generalnega direktorja radijskih in televizijskih programov za italijansko narodno skupnost. V začetku devetdesetih let je sodeloval pri preoblikovanju RTV Koper-Capodistria v sodobno javno radiotelevizijo, namenjeno uresničevanju ustavne pravice pripadnikov italijanske narodne skupnosti do obveščenosti v svojem jeziku.
V svoji karieri je bil podpredsednik mednarodne zveze italijansko govorečih RTV postaj in predstavnik RTV Slovenija v Copeamu, stalni konferenci mediteranskega avdio-vizualnega sektorja. Sodeloval je pri začetku oddajanja čezmejne televizije in usklajeval njene dejavnosti skupaj s sodelavci TV Koper-Capodistria ter uredništva RAI za Furlanijo -Julijsko krajino v Trstu.
Antonio Rocco je več deset let s strastjo in predanostjo vodil programe Radia in TV Capodistria ter prispeval k razvoju celotnega regionalnega centra. Vso svojo delovno kariero je posvetil RTV Slovenija.
Lidija Hren
Lidija Hren je štiri desetletja na malih ekranih Televizije Slovenija spremljala in poročala o najpomembnejših domačih in svetovnih dogodkih. Kot mlada novinarka je poročala še iz Beograda, za osrednje oddaje pa je spremljala tudi dogajanje ob plebiscitu in desetdnevno vojno za Slovenijo. V novi državi je opravila številne pogovore z najvišjimi političnimi funkcionarji; vodila je zgodovinsko večurno oddajo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, predvolilna soočenja in volilne oddaje, v katerih je gledalcem razglasila nove voditelje države. Dolga leta je pripravljala in vodila TV-Dnevnik, ustvarjala in vodila oddaji Pro Et Contra in Pod preprogo. Pozneje, vse do konca televizijske kariere, je bila tudi ena izmed voditeljic oddaje Intervju, v kateri je vodila izjemne pogovore z uveljavljenimi strokovnjaki z različnih področij. V marsikateri oddaji je neutrudno in temeljito preiskovala korupcijo in najzahtevnejše oblike gospodarskega kriminala, še posebej v oddajah preiskovalne skupine EkstraVisor. Leta 2003 je zasnovala oddajo Tarča in jo desetletje tudi vodila.
V svoji karieri je bila mentorica številnim novinarjem in raziskovalcem, z njimi delila svoje znanje in izkušnje. Ob tem pa je s svojo odličnostjo, delavnostjo, nadarjenostjo in vsestranskostjo tudi navdihovala naslednje generacije televizijcev. Lidija Hren je za svoje delo prejela več stanovskih in drugih nagrad. Delala je v interesu javnosti in s svojim delom nenehno dvigovala ugled nacionalni televiziji.
Vladimir Jagarinec
Vladimir Jagarinec se je kot mlad varnostni inženir leta 1985 zaposlil na RTV Ljubljana in takoj zagrizel v izzive s področja varstva pri delu. Izvedel je številne projekte ter poskrbel za sistem izvajanja rednih pregledov delovne opreme in studiev ter različnih meritev s področja varnosti in zdravja pri delu. Poleg tega je s sodelavci postavil sistem za dodeljevanje osebne varovalne opreme v enotah, vgraditev aktivne požarne zaščite v vseh prostorih RTV in sistemov za aktivno gašenje prostorov, ki so za zavod najpomembnejši. Pri odpravljanju pomanjkljivosti na tem področju je bil vedno proaktiven in je deloval preventivno. Skrb je namenjal tudi izobraževanju in usposabljanju za različna področja dela. Vlado Jagarinec je bil velik pobudnik in organizator sodelovanja in izmenjave znanja ter izkušenj z drugimi evropskimi medijskimi hišami. Tudi na področju zdravja zaposlenih je prispeval k velikim spremembam. S svojo srčnostjo in čutnostjo je bil vedno pripravljen pomagati zaposlenim. Bil je pobudnik promocije zdravja, še preden je bila zapisana v novem zakonu o varnosti in zdravja pri delu, danes pa je promocija zdravja sistemsko vključena v delovne procese v zavodu. Že pred razglasitvijo epidemije covida-19 je bil proaktiven pri nabavi zaščitne opreme za zaposlene. Med epidemijo mu je uspelo ob pomoči sodelavcev organizirati množično testiranje zaposlenih in zagotoviti brezplačna zaščitna sredstva. Njegovo vodilo pri delu je bilo: »Vedno pomagaj, nikoli ne prizadeni.«
Častna priznanja za delo na RTV Slovenija so prejeli:
Metka Dedakovič
Svojo poklicno pot je začela leta 1982 v takratni dramski redakciji, današnjem uredništvu igranega programa Televizije Slovenija. Kot diplomirana dramaturginja je v svoji dolgoletni karieri uspešno opravljala dela dramaturginje, redaktorice, avtorice priredb literarnih predlog, scenaristke in urednice, hkrati pa je bila idejna snovalka številnih oddaj Televizije Slovenija. Neizbrisljiv pečat je pustila tudi v uredništvu otroškega in mladinskega programa Televizije Slovenija. Kot odgovorna urednica je vodila nastajanje programov in poskrbela za razvoj posameznih novih formatov oddaj in nadgraditev že obstoječih. Bila je tudi urednica oddaj v oddelku za razvoj novih vsebin na Televiziji Slovenija, na katerem se je dejavno posvečala tudi multimedijski krajini kot dopolnilu in nadgradnji televizijskega medija. Metko Dedakovič sta v njeni bogati 40-letni karieri do zadnjega zaznamovali profesionalnost ter vdanost njenemu delu in Radioteleviziji Slovenija. Za seboj pušča zavidljiv opus televizijskih oddaj in filmov, pri katerih je sodelovala v različnih pomembnih vlogah.
Carlo de Incontrera
Skladatelj, muzikolog in organizator glasbenih dogodkov Carlo de Incontrera je izjemno ugledna osebnost na mednarodnem glasbenem prizorišču. Z RTV Slovenija sodeluje že več desetletij, saj je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja organiziral 42 koncertov s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija z uglednimi mednarodnimi solisti.
V zadnjih desetih letih je Carlo de Incontrera za 3. program Radia Slovenija pripravil 4 cikle enournih glasbenih oddaj: 17 oddaj Zlato Donave, 8 oddaj Zlato Rena, veličastni cikel 112 oddaj Mediteran, glasbeno in čustveno popotovanje, ter 34 oddaj Potovanje po Loiri. Trenutno piše cikel oddaj Na krilih pesmi. Njegova besedila in glasbeni izbor so vrhunski, plod popolnega poznavanja evropske glasbene in literarne umetnosti ter civilizacijskih in zgodovinskih silnic, ki so usmerjale našo civilizacijo. Profesor de Incontrera je to orjaško delo za program Ars opravil brez povračila.
Anton Končar
Anton Končar je bil na RTV Slovenija zaposlen dobrih 32 let. Svoje službovanje je začel v skupini za prenose organizacijske enote oddajniki in zveze in nadaljeval v skupini za linke. Bil je komercialne službe in vodja televizijske produkcije v turbulentnih časih prehoda v javni sektor.
Ravno pravi čas ob novih izzivih pri prehodu na digitalno oddajanje se je kot vodja službe vrnil v enoto oddajniki in zveze. Zavzemal se je za obnovo infrastrukture oddajnikov in zvez, kot so telekomunikacijski stolpi, oddajniški objekt itn. Bil je osrednji koordinator pri projektih prehoda na digitalno oddajanje televizijskega signala, zgraditvi omrežja digitalnega radia in digitalizaciji linkovskih zvez. Anton Končar je z načinom dobrega vodenja in dela pustil neizbrisen pečat pri dosežkih RTV Slovenija in si za svoj prispevek zagotovo zasluži častno priznanje.
Priznanje za izjemne dosežke v daljšem delovnem obdobju so prejeli:
Andrej Lupinc
Kot direktor fotografije in snemalec je redno zaposlen na Televiziji Slovenija že od leta 1987. Čeprav zaposlen v televizijski industriji, v kateri gre pri delu v veliki meri za obrt, v vseh letih širina njegovega ustvarjanja in z njo povezane številne nagrade in priznanja kažejo na umetnika z veliko začetnico in z njim v objektiv ujeti niz podob, povezanih v estetsko dovršene in celovite zgodbe. Njegova obsežna in raznovrstna filmografija govori sama zase. Kot direktor fotografije je sodeloval pri številnih celovečernih igranih filmih, kratkih in dokumentarnih filmih in drugih.
Ita Obersnu
V daljšem časovnem obdobju je poskrbela za režijo številnih izobraževalno-dokumentarnih filmov in serij. Njen opus obsega več kot 80 avtorskih del, ki pomenijo temelj poslanstva uredništva izobraževalnih oddaj. Predvsem se je specializirala za podajanje medicinskih in naravoslovnih znanstvenih ved ter področja kulturne dediščine. Med vrhunci njene ustvarjalnosti in morda režijsko najbolj kompleksnimi deli so filmi Rak. Sprevržena različica našega normalnega jaza (2017), Paliativna oskrba (2014) in Družbeni fenomeni ‒ evtanazija (2019). Sodelovala je pri serijah Družbeni fenomeni, Mestne promenade in Kulturni vrhovi, režirala pa je tudi filma o prvem in drugem valu epidemije covid-19. Ita Obersnu je nepogrešljiva sodelavka tudi pri oddaji Ah, ta leta!, s katero redno sodeluje.
Bernard Stramič, Arnold Marko, Suzana Köstner, Marta Trobec, Saša Grčman, Tamara Gorup in Alenka Kovačič za projekt Govorni pomočnik
Govorni pomočnik zajema širok nabor občih in lastnih imen, primerov pravilne in napačne rabe ter zvočne posnetke z ustreznim izgovorom in nekatera znana ter pogosto ponavljajoča se osebna, zemljepisna in stvarna lastna ter obča imena. Spletno stran in zbirko gesel sproti, stalno in vztrajno dopolnjujejo.
Govorni pomočnik ima velik pomen pri izpolnjevanju poslanstva RTV Slovenija na področju skrbi za slovenski jezik ter razvijanju splošne, jezikovne in politične kulture, močno pa prispeva tudi k izboljšanju kakovosti programa in dela ter povečanju ugleda RTV Slovenija.
Miran Kazafura
Miran Kazafura kot mojster zvoka oblikuje zvočno sliko glasbe in ji da končen pečat, ki ga poslušalci občutijo na radijskih valovih. Izkušnje, ki si jih je ves čas nabiral na različnih področjih produkcije glasbe, so ga kmalu postavile na mesto enega vodilnih mojstrov zvoka na RTV Slovenija in širše. Pred leti je prevzel vodenje skupine za glasbena snemanja in režirane oddaje na Radiu Slovenija, nato pa se je spet intenzivneje posvetil produkciji glasbe kot glavni mojster zvoka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V svoji karieri je prejel številna, tako domača kot mednarodna priznanja. Svoje znanje nesebično prenaša na mlajše rodove in s tem zagotavlja, da se bo ustvarjanje vrhunskih posnetkov nadaljevalo tudi v prihodnje.
Romana Kocjančič
Oddaja Obzorja duha že več kot 30 let spremlja in analizira dogodke v večjih verskih skupnostih v Sloveniji ter svetu. Romani Kocjančič je kot urednici in voditeljici oddaje uspelo ohraniti in nadgraditi dolgoletno tradicijo aktualne pogovorne oddaje o religijah. V oddaji obravnava aktualne teme z relevantnimi sogovorniki ter tako gledalcem omogoča širši vpogled v religijsko družbene teme. S svojim delom in pristopom do vsebin ji je uspelo oddajo Obzorja duha utrditi kot referenčno versko oddajo na TV Slovenija. V več kot desetletju urejanja in vodenja oddaje je Romana Kocjančič postala prepoznaven obraz TV Slovenija. Romana Kocjančič s svojim strokovnim ter zavzetim delom že več kot desetletje daje oddajam Obzorja duha avtentičen in neizbrisljiv pečat.
Ustvarjalci oddaje O živalih in ljudeh – Mojca Recek, Ema Stavbar, Matjaž Prešeren, Milan Vogrin
Oddaja O živalih in ljudeh že tri desetletja nastaja v uredniško-producentski enoti Televizija Maribor. Oddaja je spreminjala svojo vizualno podobo, format in voditelje, vselej pa ostala zvesta osnovnemu poslanstvu – skrbi za izobraževalno-svetovalne vsebine, s katerimi so pri gledalcih spodbujali vzpostavljanje primernega odnosa do živali. Zadnjih 15 let je oddaja v 25-minutnem formatu in ena tistih redkih izobraževalno-svetovalnih oddaj na TV Slovenija, ki so na sporedu vsak teden, in to vse leto, to pa od ustvarjalcev zahteva še dodaten napor in angažma. Oddaja ima izjemno pomembno edukativno vlogo, saj ozavešča, opozarja in celovito predstavlja najpomembnejše vsebine iz živalskega sveta. Prav tako so v oddaji številnim živalim pomagali poiskati varno zavetje in nov dom.
Zoran Milovanovič
Zoran Milovanovič je eno izmed najbolj prepoznavnih imen Radia Maribor. Novinarsko delo je posvetil predvsem športnim vsebinam. Poročal je z evropskih in svetovnih prvenstev v atletiki, odbojki in judu in pri tem nanizal vrsto množično gledanih neposrednih športnih prenosov. Z enako ustvarjalno vnemo pa se je loteval tudi drugih novinarskih zvrsti, ki zahtevajo poglobljen vpogled in široko razgledanost. Nepozabni so vsi njegovi potopisi, portreti, glose in komentarji. Bogat in žanrsko raznovrsten repertoar Zorana Milovanoviča kot enega najbolj razgledanih in profesionalnih novinarjev je izjemen prispevek h kakovosti programov Radia Maribor in Radia Slovenija.
Posthumno priznanje Bredi Kralj
Breda Kralj je bila del RTV Slovenija in kadrovske službe tako rekoč vso delovno dobo. Žal se je od nas poslovila prav takrat, ko se je že veselila novega življenjskega obdobja – upokojitve. Pri svojem delu si je vedno prizadevala za posodobitve in nove načine delovanja na kadrovskem področju. Besede, ki bi jo najbolje opisale bi bile: izžarevanje pozitivne energije, delavnost, sistematičnost, vztrajnost, zanesljivost, samoiniciativnost, pravičnost in samostojnost.
Prejemniki priznanj za izjemne dosežke v preteklem letu so:
Anka Pirš Lucignano, sodelavke in sodelavci Vala 202, Hugo Šekoranja in Apolonija Gantar, Karin Zorn Čebokli, Nataša Uršič in Eva Furlan, Maja Hrvatin in Gregor Kos, Metod Komatar, notranja redakcija MMC: Miha Zavrtanik, Gregor Cerar, Aljoša Masten, Gorazd Kosmač, Larisa Daugul, Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Katja Štok in Aleksandra Kerin Kovač, Peter Hanzl, Receptorska služba RTV: Valeria Car, Martin Koren, Branko Lazovič, Igor Mršič, Miroslav Petrovčič, Sebastjan Petrovčič, Nejc Pustavrh, Matjaž Udovč In Andrej Zgonc; Sabina Francek Ivović, Sara Katarina Martinuč, Služba za dostopnost: Veronika Rot, Andrej Tomažin, Katja Pšeničnik in Monika Zonta; Tita Martina Mayer, Tanja Starič in Aleš Kocjan; Robert Levstek, Darko Pukl, Iztok Novak in Gregor Stermecki.
