Piše: mag. Mirko Macher
Prelet zgodovine preteklega stoletja kaže na pohod politik zlorabe ljudstva. Govorim kot človek, ki mu ni vseeno, kam se obrača ladja slovenske osamosvojitve, ki jo je splavil in vodil dr. Jože Pučnik, socialdemokrat po prepričanju.
V kratkem bi rad poudaril okoliščine, ki so zrušile mit o veliki Evropi Karla Velikega. Njegove sanje so navdihovale ljudi dobre volje in ljudi zla istočasno. Karlov mit je najprej razbila njegova velika družina, njegovi sinovi. Posledice družinske neenotnosti so zaznamovale srednjeveško Evropo s tem, da je je ta ubrala pot očeta sodobne Evrope, zgrajene na sodelovanju in ustvarjalnosti, s pridihom krščanskega mučeništva in vere v Sveto Trojico.
Slovenski narod je sprejel slovansko dogmo, katere namen je bil izničiti jedro slovenstva, avtohtonosti, ki je niso mogli izničiti niti največji osvajalci, pa če začnemo pri Rimljanih, Gotih, in nadaljujemo pri t.i. Slovanih, kar koli si že mislimo o tej ideološkem etno iluzionističnem pojmu.
V preteklem stoletju so se zgodili trikrat najdrastičnejši napadi na socialdemokracijo, in vsakič je to pomenilo katastrofo za evropske narode. Zloraba revnega delovnega ljudstva je najprej padla na tla uničene ruske monarhije, ko vznikne quazi socialdemokracija pod liderstvom V. I. Lenina in njegovih boljševističnih tolp, ki so ustoličile Stalina. Zgodovina je pričevalec zgrešenih odločitev in dogodkov.
Naslednji, ki je sledil temu vzorniku, in ki ga je (Leninovo revolucijo) prvi v Evropi podprl, je bil Benito Mussolini. Ta je izrabil svetovno vojno za lastno prosperiteto, z močno podporo Francije in antantnih zaveznic, in za vzpon fašistov na oblast v Italiji. Najprej kot zagret socialist, je iskal le lastne bonitete in koristi ter kmalu izdal socialdemokratsko idejo, ter utrjeval oblast s silo in nasiljem. Italija postopno postane zgled avtokratskega in diktatorskega duceja, narcisoidnega zblojenca in nasilneža, ki obnori ljudske množice. Ne le to, njega tedaj občuduje sam Hitler, ki se mu začne dobrikati kot prvošolček svoji učiteljici.
Hitlerjev vzpon je izpeljan po vzorcu italijanske politične romantike, ki vzljubi svojega dučeja. Tudi nemški diktator se je spozabil nad socialdemokracijo, celo nad komunisti, ki so prvi občutili koncentracijo zla v tako imenovanih lagerjih. Socialdemokratsko voljo je zamenjala nacionalsocialistična delavska stranka – t. i. nacisti obdani s svojimi močniki, gestapom in esesovskim aparatom, ki je discipliniral uporne intelektualce, ki so upali dvigniti glas.
Tako je bila Slovenija obdana s samimi diktatorskimi režimi, ki so od nekdaj, torej zgodovinsko ciljali na zgodovinsko Carniolo alias Vojvodino Kranjsko. V času vzpona diktatorskih režimov, in v času delovanja nesamozavestnega dr. Korošca, se je slovenski narod nehote odrekel svoji narodni identiteti in nesamozavestno pričel prevzemati atribute srbstva, od zgodovine, kulture, jezika, hajduških vrednot srbske monarhije, …
Dr. Pučnik je bil mislec, njegova vizija je prepoznala idejo jugo-slovanstva. Ne le to, občutil je njene politične vzvode, za izničenje slovenskega naroda. No, itak mu je uspelo in zato je je oče sodobne Slovenije. To je nepovratno. Neformalni vodja, rdeči škrat, nevreden poimenovanja, se na vse kriplje trudi oslabiti Slovenijo in jo iztrgati iz oprijema Evropske unije, vseevropske ideje Karla Velikega, in jo pripeljati pod kvazi delavski proletariat sovjetskega tipa, ki časti svoje carje in vero.
Ta trditev, o nepovratnosti, je žal prešla na preizkušnjo, saj je v preteklih tridesetih letih utrdila svojo podtalno oblast in prosperiteto marksistične izpeljave vzporednega fiskalnega nadzornika, ki se je priklopil na delo in ustvarjalnost delovnega ljudstva, na kri in znoj Slovenk in Slovencev.
Cilj današnje fašistične vlade je, tako imenovane, ker si je za delovanje in učvrstitev na oblasti izposodila tehnologijo fašistične Italije, pokoriti srednji razred, to je vitalni del naroda, naslonjen na ustvarjalni intelektualizem in domovinsko predanost, saj je delavska avantgarda že pokorjena za quazi demokratične rabote (osvajanje oblasti). Torej, prisesati svoje materialne pretenzije na jedrno slovensko ustvarjalnost in delavnost, na njen miroljuben značaj in versko zadržanost. To, da Sloveniji vlada globoka država, čivkajo že vsi ptiči, od golobov do kosov in t.i. socialdemokratov, ki imajo ta nadimenk le za okras, saj so pod kožo najbolj rdeči politični ideologi sovjetskega tipa prav v njihovih vrstah. Njihov podmladek, ki ga vodijo otroci rdečega plemstva pod patronatom Rdečega Škrata, se niti ne zaveda, da so v bistvu le telički v službi janičarja z oprano dušo, in ki vlada kot podaljšek sovjetskega panboljševizma ter je vdan le carju, Vladimirju Velikem.
Rešitev: Socialdemokratska fronta, z jasnim Pučnikovim programom iz učbenika temeljev socialdemokracije, in prakticirana dosledna parlamentarna demokracija, brez nespodobnega vplivanja na izničenje temeljev državnosti, Ustave RS, in njene nezamenljive avtohtonosti slovenskega naroda, kot alpskih Ledincev iz zgodnje antike, Carno-Venetov.
Ko govorim o socialdemokratski fronti želim poudariti pomen vseslovenske enotnosti, če je potrebno tudi v okviru t.i. narodne enotnosti. Vanjo bi povabil vse napredne sile in domoljube, ne glede na to v kateri stranki se trenutno nahajajo, pomembno je, da znajo artikulirati domovinsko pripadnost in boj za slovenskega človeka, ki ima domovinske pravice bivati na tej zemlji od vekomaj.
Mag. Mirko Macher, z.r.
Radovljica, Most na Soči
