Pogovarjali smo se s z evropsko poslanko Patricijo Šulin (SDS), ki je bila v iztekajočem se sklicu evropskega parlamenta članica in podpredsednica parlamentarnega odbora za proračun, nadomestna članica v odboru za nadzor proračuna ter v odboru za transport in turizem. Na skupni listi SDS-SLS-NLS znova kandidira za evropsko poslanko.
Patricija Šulin izhaja iz Trnovega pri Gorici. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana organizatorka dela. Po koncu šolanja na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju je pripravništvo in prve delovne izkušnje nabirala v Meblu v Novi Gorici v kadrovski službi ter bila nato nekaj časa samostojna podjetnica s trgovinsko dejavnostjo. Po rojstvu sina se je zaposlila v podjetju Pigal, od leta 1997 pa je bila zaposlena na Ministrstvu RS za finance, na Davčnem uradu Nova Gorica in na Davčnem uradu v Ljubljani v oddelku za davčno inšpiciranje in preiskave, kjer je opravljala dela in naloge višjega davčnega inšpektorja.
Zelo dejavna je bila tudi v stranki SDS tako na državni kot lokalni ravni. Februarja 2012 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru RS v drugi Janševi vladi. Delovala je v odboru za finance in monetarno politiko, odboru za gospodarstvo in odboru za zdravstvo.
Na evropskih volitvah maja 2014 je bila na listi SDS izvoljena za evropsko poslanko. V iztekajočem se sklicu evropskega parlamenta je bila članica in podpredsednica parlamentarnega odbora za proračun ter nadomestna članica v odboru za nadzor proračuna in odboru za transport in turizem. Patricija Šulin je poročena, z možem in sinom že 23 let živi v Novi Gorici. Na tokratnih volitvah v evropski parlament na listi SDS znova kandidira.
Od vstopa Slovenije v polnopravno članstvo Evropske unije je 1. maja minilo 15 let. Kako ocenjujete ta leta, je bilo to za Slovenijo 15 let odličnih priložnosti in možnosti, je Slovenija v tem času zadihala s polnimi pljuči?
Vstop Slovenije v Evropsko unijo, za katerega je marca 2013 na referendumu glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev, je zagotovo najpomembnejša odločitev slovenskega naroda po plebiscitu za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Vsak dan znova se potrjuje, da je članstvo v Evropski uniji, ki združuje 28 držav in več kot 500 milijonov ljudi ter nam zagotavlja mir in stabilnost, daleč najboljše okolje za državljanke in državljane, ki ta čas živimo bolje kot kadarkoli. Slovenija je s članstvom v Evropski uniji ogromno pridobila. Uvedli smo skupno evropsko valuto evro, vstopili v schengensko območje in uživamo vse ugodnosti območja brez notranjih meja, kjer je mogoč prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. Kako uspešno zna posamezna država članica izkoristiti vse ugodnosti, ki jih prinaša Evropska unija, pa je v veliki meri odvisno od nje same. Zagotovo Slovenija ni v polnosti izkoristila vseh prednosti, ki jih članstvo v evropski družini prinaša, zato nas čaka še veliko dela. Predsedovanje Slovenije Svetu EU v prvi polovici leta 2008 pod prvo vlado Janeza Janše, ko je naša država kot prva med novimi članicami prevzela krmilo EU, je pokazalo, da imamo znanje in izkušnje, saj smo svoje delo po mnenju številnih odlično opravili.
Ocenili ste, da ima Slovenija od Evrope velike koristi. Ali lahko to natančneje pojasnite? Nekateri bi namreč raje krepili balkanske povezave.
Slovenija je v Evropski uniji enakopravna država članica, ki je enakopravno zastopana v Evropski komisiji, evropskem parlamentu ter redno navzoča na sestankih Evropskega sveta in Sveta EU. Prav tako je slovenski jezik eden od uradnih jezikov v Evropski uniji. Slovenija je že vse od vstopa v Evropsko unijo neto prejemnica, kar pomeni, da iz proračuna prejme več denarja kot ga vanj vplača. Slovenija je tako iz proračuna EU od leta 2000 do 2017, kar vključuje tudi predpristopna sredstva, prejela 9.184 milijonov evrov, vplačala pa 5.107 milijonov evrov. Sloveniji so na voljo sredstva iz različnih skladov; od sredstev za uravnotežen razvoj v različnih regijah EU, za zaposlovanje, za financiranje prometnih in okoljskih projektov v državah, za kmetijstvo in tako naprej vse do sredstev, ki so namenjena podjetjem za prilagoditev globalizaciji in za pomoč državam v primeru velikih naravnih nesreč. Podala bi en konkreten primer, kaj to pomeni za Slovenijo. Že na začetku mandata sem kot poročevalka za evropski parlament vodila postopek, v katerem je Slovenija iz solidarnostnega sklada prejela 18,4 milijona evrov za sanacijo škode, ki je nastala zaradi žleda. V Sloveniji je v začetku leta 2014 žled poškodoval skoraj polovico gozdov, vsako četrto gospodinjstvo pa je ostalo brez električne energije zaradi poškodb električnega omrežja. Kot poročevalka evropskega parlamenta sem naredila vse, da je bila slovenska vloga za denarno pomoč pri sanaciji škode zaradi žleda hitro rešena. Slovenija je tako sredstva prejela v letu 2015.
Ob misli, da smo že toliko let polnopravna država članica EU, se poraja vprašanje črpanja evropskih sredstev. To je v zdajšnji finančni perspektivi izredno slabo, okoli petina ali po zadnjih podatkih četrtina dogovorjenega zneska, perspektiva pa se bliža koncu. Kaj je razlog za to? Je kriva bruseljska birokracija ali je krivda na zadnjih slovenskih vladah?
V Evropski uniji smo nekako že navajeni, da vlade za lastne neuspehe in nesposobnost upravljanja velikokrat krivijo Bruselj in bruseljsko birokracijo. Podobno je tudi pri črpanju evropskih sredstev. Res je, da je na ravni Evropske unije še veliko možnosti za izboljšave, vendar to ni razlog za slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji, ki je v zdajšnji finančni perspektivi 2014−2020 porabila samo 20 odstotkov evropskega denarja. Sama že skozi celotni mandat opozarjam na slabo črpanje evropskih sredstev in sem v svojih nastopih večkrat pozvala tako prejšnjo kakor tudi sedanjo slovensko vlado k ambicioznejšemu pristopu. Na slabo črpanje evropskih sredstev je pred časom opozoril tudi član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb, ki je poudaril, da Slovenija v letu 2017 ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Krivda za to je v veliki meri na slovenskih vladah.
Ali pri črpanju evropskega denarja še lahko ulovimo vlak in kako?
Bojim se, da slovenska vlada ne bo kos temu in da ji ne bo uspelo porabiti vseh sredstev, saj je pri črpanju zelo zastala. Naj spomnim, da smo bili v podobni situaciji tudi v prejšnji finančni perspektivi, vendar je druga vlada Janeza Janše, ki je nastopila mandat v začetku leta 2012, zelo pospešila črpanje evropskih sredstev iz takratne finančne perspektive, tako da jo je Slovenija popolnoma izkoristila. Potrebujemo vlado, ki ima znanje, izkušnje in vizijo, pa bo tudi črpanje evropskih sredstev uspešnejše.
Bruselj ima na voljo tudi druga sredstva za pomoč. Hrvatje bodo na primer večinoma z evropskimi sredstvi zgradili most na Peljašac, pričakujejo celo 85-odstotno podporo. Ali vam je znano, zakaj Slovenija ni mogla pridobiti denarja za večje infrastrukturne projekte, kot je na primer 3. razvojna os?
Zagotovo so za to krive slovenske vlade. Sama nenehno ponavljam, da nam Bruselj ničesar ne bo podaril kar na lepe oči, če država ne bo pripravila projektov in dokumentacije, ki ustrezajo razpisnim pogojem, ter seveda ne bo zaprosila za sredstva. Če vlada pri tem ne bo aktivnejša, ambicioznejša in učinkovitejša, ji nič ne pomagajo sredstva, ki so na voljo za različna področja.
V iztekajočem se mandatu ste bili zelo dejavna poslanka v evropskem parlamentu. Čemu ste namenili največ pozornosti?
Moje aktivnosti so bile še posebej povezane z evropskimi sredstvi. Dve leti in pol sem bila podpredsednica odbora za proračun, prav tako sem trikrat kot članica delegacije evropskega parlamenta sodelovala v spravnem postopku, v intenzivnih pogajanjih torej s predstavniki Komisije in držav članic za sprejetje letnega proračuna EU. V teh pogajanjih smo šli od postavke do postavke, od nekaj milijonskih do več stomilijonskih zneskov, pri čemer je bilo treba premostiti ne le razlike med parlamentom in drugima institucijama, ampak tudi med političnimi skupinami v parlamentu. V teh pogajanjih sem se še posebej zavzemala za to, da bo dovolj sredstev na pravih (ključnih) področjih, na področjih, pomembnih za našo prihodnost, kot so raziskave, inovacije, izobraževanje, zaposlovanje mladih, kohezija in varnost. Zadovoljna sem, da nam je to uspelo. Če se vrnem k črpanju evropskih sredstev, bi rada poudarila, da sem kot poročevalka za Evropsko ljudsko stranko pri odboru za nadzor proračuna pripravila mnenje o predlogu uredbe evropskega parlamenta in sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji. Uredba določa pogoje in način, kako države pridobijo enkratno pomoč v primeru večjih odpuščanj. Z novo uredbo se znižuje minimalno število ljudi, ki so zaradi prestrukturiranja postali brezposelni, kot pogoj za pridobitev sredstev, kar je dobro za manjše države, kot je Slovenija. Žal je Slovenija za finančno pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zaprosila samo enkrat, in sicer leta 2010, ko je podjetje Mura odpustilo 2.554 presežnih delavcev.
Zavzemali ste se tudi za učinkovitejšo zajezitev goljufij v EU. Koliko je tega in kako uspešni ste bili pri tem?
Goljufije, korupcija in druge nezakonite dejavnosti ne prinašajo samo velike izgube v državnih proračunih in posledično v proračunu EU, temveč tudi spodkopavajo zaupanje ljudi v pravno državo. V Evropski uniji vsako leto zaradi korupcije izgubimo okrog 180 milijard evrov, od tega v Sloveniji po nekaterih ocenah 3,5 milijarde evrov. Soočamo se z goljufijami na področju davka na dodano vrednost, korupcije v zdravstvu, pri javnih naročilih ter v bančnem sektorju. Na področju EU smo naredili nekatere pomembne korake v boju proti goljufijam. Na ravni EU se tako vzpostavlja program za boj proti goljufijam, ki bo podpiral zaščito finančnih interesov EU in medsebojno upravno pomoč med carinskimi organi. Prav tako je Evropska komisija predlagala spremembo uredbe o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), s katero želi povečati učinkovitost urada OLAF in Evropskega javnega tožilstva ter prilagoditi sodelovanje med njima. Evropsko javno tožilstvo in OLAF ne smeta biti v konkurenčnem odnosu, temveč morata delovati komplementarno, pri svojem delu pa se morata dopolnjevati na način, da bo boj proti goljufjam učinkovitejši in da bodo preiskave hitreje končane. Rada pa bi opozorila, da je glavnina ukrepov še vedno na državah članicah, ki morajo imeti do goljufij in korupcije ničelno toleranco. Če ne bomo ukrepali danes, bodo posledice za prihodnji razvoj lahko katastrofalne.
Ali ste se v tem mandatu kdaj srečali z obema aktualnima predsednikoma slovenske vlade, Mirom Cerarjem in Marjanom Šarcem? Sta vas povabila na pogovor, prosila za pomoč, iskala sugestije in podobno ali pa sta vas in vaše kolege izločevala iz tega?
V tem mandatu sem se srečala tako z Mirom Cerarjem in Marjanom Šarcem kakor tudi z nekaterimi ministri in ministricami. Menim pa, da je bilo tega v petih letih premalo ter da bi pogovorov in iskanja skupnih rešitev za boljši jutri moralo biti še več.
Kako je potekalo sodelovanje slovenskih evropskih poslancev? Znano je, da pripadate različnim političnim opcijam; so se te razlike poznale pri vašem sodelovanju?
Sodelovanje slovenskih evropskih poslancev je bilo zgledno. Pri nekaterih tematikah smo si bili enotni, pri drugih ne, kar je normalno, saj prihajamo iz različnih političnih skupin. Enotni smo bili denimo pri uspešni pobudi, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel, prav tako smo kasneje predlagali Čebelarsko zvezo Slovenije za nagrado državljan Evrope. Slovenski evropski poslanci so med drugim podprli tudi moje vprašanje Evropski komisiji, ko sem jo v začetku februarja opozorila na nerabo slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Kar nekaj Slovencev je namreč v zadnjem času prejelo obvestila o prekrških, storjenih v Italiji in v Avstriji, ki so bili v italijanskem oz. nemškem jeziku. Evropska komisija je v svojem odgovoru potrdila, da bi morala biti obvestila v slovenščini in da obveznost pošiljanja obvestil v jeziku države registracije velja za organe na vseh ravneh – od lokalne, regionalne do zvezne.
Nedvomno je prišlo do različnih glasovanj. Kje so bile največje razlike in koliko so se te nanašale na Slovenijo?
Zagotovo so bile največje razlike pri vprašanjih migracij in varnosti, kjer smo evropski poslanci iz vrst Slovenske demokratske stranke že od samega začetka migrantske krize zagovarjali boljše varovanje zunanjih meja in več sredstev za varnost. Različna stališča smo imeli tudi pri trgovinskih sporazumih, kot sta denimo TTIP in Ceta. Naša mnenja so se razlikovala tudi pri tematikah, o katerih sicer nismo glasovali v evropskem parlamentu, kot je denimo vprašanje zaščite terana ali pa različna ocena arbitražne sodbe med Slovenijo in Hrvaško.
Letošnje volitve bodo prelomne tako za Evropo kot Slovenijo. Se strinjate s tem in zakaj je tako?
Sedanji mandat je pokazal, kako ranljiva je lahko Evropska unija. Potem ko so bile v začetku mandata vse oči uprte v blaženje posledic gospodarske in finančne krize, so nas kmalu doletele množične nezakonite migracije, ki so pokazale, kako pomembna je enotnost in učinkovitost Evropske unije pri soočanju z njimi. Nato smo se soočili še s terorističnimi napadi, pika na i pa je bila odločitev državljanov Združenega kraljestva na referendumu, da zapustijo Evropsko unijo, kar je bil velik udarec za vse. Vsi ti dogodki so znova pokazali, kako pomembna je Evropska unija in da je od vseh nas odvisno, kako bomo živeli v prihodnosti. Zato so te volitve tako za Slovenijo kot za Evropo zelo pomembne, da pokažemo, da nam je mar, v kakšni EU bomo živeli mi in naši zanamci. Zato moramo reči odločen ne tistim strankam in politikom, ki si želijo razpada Evropske unije.
Prihajate iz Primorske, ki je podobno kot nekatera druga obmejna območja pod večjim udarom migrantske problematike. Kakšno je vaše stališče do ureditve tega problema, kako lahko Slovenija zajezi nezakonite prehode migrantov?
Moje stališče do ureditve problema z nezakonitimi prehodi migrantov je zelo jasno. Nasprotujem nezakonitimi migracijam in se zavzemam za učinkovitejšo zaščito zunanjih meja, saj mora biti varnost naših državljank in državljanov na prvem mestu. Že leta 2015, ko je Slovenijo prečkalo na stotisoče nezakonitih migrantov in so bili prstni odtisi vzeti komaj desetini, sem opozarjala na neizvajanje schengenskih predpisov. Takratna vlada je namreč ljudi zelo neodgovorno brez vsakršne kontrole vsakodnevno spuščala v državo.
Kako pa ocenjujete obmejno sodelovanje Slovenije in Italije na vseh področjih, tudi z vidika EU?
V tem mandatu sem se srečevala tako s slovensko manjšino v Italiji kakor tudi s predstavniki Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, ki je bilo ustanovljeno za lažje čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo. V tej luči sem se zavzela tudi za oživitev železniškega vozlišča Gorica–Nova Gorica–Šempeter-Vrtojba. Da je omenjena železniška povezava pomembna za prevoz oseb in blaga ter razvoj turizma, je pritrdil tudi nekdanji predsednik odbora za promet in turizem v evropskem parlamentu, katerega nadomestna članica sem bila tudi sama, ki je železniško povezavo Gorica–Nova gorica uvrstil med petnajst glavnih manjkajočih čezmejnih železniških povezav v Evropi. Prav tako podpiram pobudo za ustanovitev prve evropske posebne ekonomske cone na območju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje vseh treh občin, s katero bomo pritegnili dodatne investicije ter povečali zaposlenost in gospodarski razvoj. Je pa seveda med državama odprtih tudi nekaj vprašanj. Tako sem med drugim na Evropsko komisijo naslovila vprašanje glede otežene uporabe frekvenc za slovenske radijske postaje na Primorskem, ker Italija uporablja radiofrekvenčni spekter v nasprotju s pravili. Italija namreč že več let uporablja radiofrekvenčni spekter v nasprotju z mednarodnimi sporazumi in določili Mednarodne telekomunikacijske zveze. Odgovor komisarja je bil, da Komisija aktivno spremlja problematiko škodljivega motenja in da je odprava škodljivega čezmejnega motenja nujno.
V predvolilni kampanji ste izredno dejavni, veliko se gibljete med državljani in državljankami ne samo na Primorskem in Obali, tudi širše po Sloveniji. Tudi v Posavju na primer so na vas zelo navezani. Kako ocenjujete stanje duha v državi nasploh in posebej v povezavi z EU?
Zelo rada grem med ljudi, prisluhnem njihovim težavam in odgovarjam na njihova vprašanja. Tako v celotnem mandatu kakor tudi v predvolilni kampanji si prizadevam, da bi državljankam in državljanom čim bolj približala Evropsko unijo ter predstavila vse prednosti, ki jih Slovenija ima kot članica evropske družine. Tako sem med mandatom imela približno 50 okroglih miz po vsej Sloveniji, prav tako sem omogočila prek 30 skupinam iz Slovenije obisk evropskega parlamenta v Bruslju in v Strasbourgu. Ocenjujem, da se volivke in volivci zavedajo pomembnosti članstva Slovenije v Evropski uniji, vendar premalo poznajo samo delovanje EU. Na področju ozaveščanja državljank in državljanov nas čaka še veliko dela.
Težava slovenskih volitev je nizka volilna udeležba. Ta je še posebno nizka na evropskih volitvah. Zakaj je tako in kako lahko to spremenimo?
Z volilno udeležbo na evropskih volitvah se v Sloveniji ne moremo pohvaliti, saj je bila ta leta 2014 med najnižjimi v državah članicah, le 24,55-odstotna. Ljudje imajo občutek, da je Bruselj preveč oddaljen, mediji pa velikokrat v povezavi z Evropsko unijo poročajo le v negativnem kontekstu. Evropa se sooča s številnimi izzivi − od migracij, staranja prebivalstva do brezposelnosti med mladimi. Zato državljanke in državljane vabim, da se udeležijo volitev in sodelujejo v demokratičnem procesu. Vsi moramo soodločati o tem, v kakšni Evropi si želimo živeti.
Čemu boste v novem mandatu, če boste izvoljeni, namenili največ pozornosti?
Če bom znova članica odbora za proračun, si bom v novem mandatu v pogajanjih za prihodnje evropske proračune še naprej prizadevala, da bo na področjih, ki so pomembna za našo prihodnost, dovolj sredstev. Prav tako potrebujemo prožnejši proračun z dovolj veliko posebno rezervo za hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU v primeru nenadnih dogodkov. Zato pri pogajanjih o novem finančnem okviru glede na pretekle izkušnje in aktualne razmere zagovarjam zagotovitev posebnega razdelka za obrambo in varnost.
Kakšno sporočilo želite dati bralcem?
Bralke in bralce Demokracije vabim, da se v nedeljo, 26. maja, v čim večjem številu udeležijo volitev in obkrožijo skupno listo Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, ki jo najdejo pod številko 9. Voliti pomeni odločati, ne pa dovoliti, da drugi odločajo zate. Če pa menijo, da sem upravičila njihovo zaupanje, jih vabim, da na skupni listi SDS in SLS obkrožijo številko 3 pred mojim imenom.
