Komisija DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je na včerajšnji zaprti seji ugotovila, da se pričanje bivših direktorjev Sove v zvezi s prisluškovalno afero ne sklada s pričanjem bivše slovenske agentke v arbitraži o meji s Hrvaško Simone Drenik, je poročala STA.
Knovs je v zvezi s prisluškovalno afero opravil pogovore z bivšim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom ter bivšo slovensko agentko in arbitrom v arbitraži o meji s Hrvaško Simono Drenik in Jernejem Sekolcem.
Predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi) je v izjavi za medije po seji povedal, da se pričanje bivših direktorjev Sove, Andreja Rupnika, ki je pričal danes, in Zorana Klemenčiča, ki je pričal v preteklosti, ne sklada s pričanjem Simone Drenik. “Njihovo pričanje je bilo navskrižno,” je dejal Tonin, ki pa se v podrobnosti ni spuščal.
Napovedal je, da bodo na prihodnji seji 4. junija opravili pogovore še s preostalimi bivšimi direktorji Sove in nadaljevali s preverjanjem, kateri del zgodbe drži.
Kot je dejal, je ena ključnih ugotovitev današnjih pričanj, da je šla Hrvaška v arbitražni postopek neiskreno in da je ves čas postopka iskala načine, kako se umakniti iz arbitraže. Na seji so lahko slišali številne primere, kako se je Hrvaška trudila kršiti arbitražni postopek in spodbujati slovensko stran, da bi oporekala postopku, je povedal Tonin.
Po njegovih besedah prav tako ne morejo izključiti, da je hrvaška obveščevalna služba za svoje interese pridobila kogarkoli, ki je bil blizu informacijam o postopkih slovenske strani.
Pričanja so tudi pokazala, da so bile v arbitražnem postopku številne pomanjkljivosti v varnostni kulturi in osveščenosti. Komisija zato po Toninovih besedah preverja, kaj je šlo v preteklosti narobe, da se tako velike strateške napake ne bi ponovile v prihodnosti.
Tonin je še dejal, da je Jernej Sekolec, ki je bil ujet v prisluhe z Drenikovo, pred komisijo izrazil obžalovanje za svojo storjeno napako.
V zvezi s prisluškovalno afero bosta 28. junija pred Knovsom pričala tudi bivša zunanja ministra Samuel Žbogar in Karl Erjavec, v komisiji pa razmišljajo, da bi na pogovor povabili še Vlasto Vivod in Tomaža Kunstlja.
Tonin je napovedal, da bodo končno poročilo, ki bo imelo oznako zaupno, verjetno pripravili v juliju, z njim pa bodo seznanili vse poslance DZ. Kakšne bodo posledice in rezultati tega poročila, pa je po njegovih besedah odvisno od politične volje večine v parlamentu.
Rupnik in Drenikova sta bila po prihodu iz “tihe sobe” v kleti DZ redkobesedna, Sekolec pa se je celo izmuznil novinarjem in iz DZ odšel po drugi poti.
Rupnik ni želel dati izjave za medije, češ da je zavezan molčečnosti, Drenikova, ki je v DZ prišla v spremstvu odvetnika, pa je dejala, da je odgovorila na vsa vprašanja, ki so v pristojnosti komisije. Ob tem je izrazila upanje, da se bodo “po seji vse razprave o že razsojenih dokončnih zadevah prenehale v dobrobit Republike Slovenije”.
Posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Sosednja država je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je “nepovratno kompromitiran”.
Arbitražno sodišče samo se je sicer po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, leto dni kasneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo zaključiti dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki pa jo priznava le Slovenija.
Kakorkoli že, zmeda zaradi nasprotujočih izjav je precejšnja, očitno pa je, da je vsaj eden od členov v tej verigi ravnal v nasprotju s slovenskimi interesi. Kar pomeni, da nekomu zelo močno gori pod nogami.
