Pogled v zgodovino: Oktobra 1995 se je v Sloveniji pri predsedniku slovenske države Milanu Kučanu in takratnem zunanjem ministru Zoranu Thalerju na obisku mudil beloruski zunanji minister Vladzimir Sjanko in to samo dobro leto dni zatem, ko je oblast v Belorusiji prevzel Aleksander Lukašenko, ki diktaturo v državi izvaja že skoraj 30 let.
Leta 1996 se je Kučan v vlogi predsednika RS srečal z Lukašenkom na srečanju OVSE na Portugalskem, kjer sta imela dalj časa trajajoč prijateljski pogovor na štiri oči.
Kučan se je kasneje, marca 2004 na Brdu čisto zasebno sestal z beloruskim diktatorjem Aleksandrom Lukašenkom, ki je na zahodu vedno veljal za nedemokratičnega in totalitarnega predsednika. Lukašenko je v Slovenijo prišel na povabilo in stroške direktorja podjetja Riko Janeza Škrabca na zasebni obisk, zato srečanja s slovenskimi političnimi predstavniki niso bila predvidena, se je pa sešel z bivšim predsednikom Milanom Kučanom.
Kučan svojih vprašljivih zunanjepolitičnih prijateljstev, ki so se na veliko sklepala v mesecu ustanavljanja njegovega Foruma 21, ni želel nikoli komentirati. V javnosti so se namreč začeli pojavljali nekateri namigi, da je med pokrovitelji njegovega F21, poleg Merkurja, Mercatorja, Rika, tudi Lukašenko osebno.
Povsem jasno je, da je Kučan kot nekdanji prvi partijec s »totalitarci« vedno z lahkoto našel skupen jezik.
Ni za spregledati: Kučanova prijateljska srečanja z Lukašenkom so se dogajala po tem, ko je ta novodobni beloruski car, novembra 1995 v nekem intervjuju zatrjeval, da je notranja politika Adolfa Hitlerja imela tudi »več pozitivnih strani«. Je v to »pozitivno« kategorijo spadal tudi genocid nad Judi?
