Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Minister z gospodarstvo Zdravko Počivalšek se je na očitke glede interventnega zakona odzval z zgovornim podatkom, da bodo panogi skupaj zagotovili skoraj milijardo evrov pomoči. Tudi na prihodnjih razpisih bo posebna pozornost namenjena gostinstvu in turizmu, saj se dobro zavedajo težav in pomena panoge. “Razumem, da bi si kdo želel več, a pri tem pričakujem vsaj pošten prikaz dejstev, ne pa le obtožbe, da država zanje ni naredila nič. Za celotno gospodarstvo smo poskrbeli, zato bo okrevanje med najhitrejšimi v EU, brezposelnost pa med najnižjimi,” je še poudaril. Združenje turističnih agencij namreč graja predlog interventnega zakona ter vlado poziva, naj v interventni zakon vrne ukrepe, ki so po njihovem mnenju nujni. Vlada je medtem predlog novega interventnega zakona tudi potrdila.
Vlada bo danes predvidoma obravnavala predlog novega interventnega zakona, ki naj bi omilil posledice epidemije covida-19 na gospodarstvo. Največja pozornost bo tokrat posvečena gostinstvu in turizmu, posebni ukrepi so predvideni za organizatorje srečanj in dogodkov, šport in kulturo. Predvideni so tudi novi boni za vse prebivalce Slovenije. Poleg turističnih bonov, ki so jih lani prejeli vsi prebivalci Slovenije, bo zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 prinesel nove bone, namenjene izboljšanju gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Še najmanj za tri mesece, do konca septembra, naj bi se podaljšalo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ni pa več predvideno podaljšanje pomoči samozaposlenim v obliki mesečnega temeljnega dohodka, kot so še spomladi napovedovali na gospodarskem ministrstvu. Z junijem se izteče tudi subvencioniranje čakanja na delo doma.
Po oceni Združenja turističnih agencij pa pri trenutnem predlogu interventnega zakona za pomoč turizmu, ki naj bi ga danes sprejela vlada, ne gre več za pomoč panogi. V javnem pismu so vlado pozvali, da v interventni zakon vrne ukrepe, za katere je celotna turistična stroka na sestankih sveta na gospodarskem ministrstvu, jasno povedala vsakič znova, da so nujni. Izpostavili so izplačilo enkratne nepovratne pomoči (prejšnji 62. člen), subvencioniranje čakanja na delo do konca leta, pokrivanje fiksnih stroškov do konca leta ter izplačevanje univerzalnega temeljnega dohodka deležnikom v turizmu, ki so enoosebne družbe. “Interventni zakon za turizem, ki smo ga po dolgotrajnem, večmesečnem usklajevanju, nestrpno pričakovali, sicer prinaša določene ukrepe dodatne pomoči, v zadnji verziji pa ne vsebuje več ukrepov enkratnega dodatka za turizem in povečane pomoči samozaposlenim. Zaradi počasnega okrevanja panoge in izvensezonskega obdobja, ki sledi po poletju, je do konca leta nujno podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo, kot priporočajo tudi evropske institucije,” je v skupnem pismu zapisalo 17 deležnikov iz turističnega gospodarstva.
“Zagotovo je epidemija ekonomsko najbolj udarila gostinstvo in turizem, zato razumem njihovo situacijo in težave,” je zapisal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in dodal, da bi navkljub trenutni jezi pričakoval vsaj minimum poštenja, ko se govori o državni pomoči in ogorčenju glede tega. “Ves čas epidemije smo vodili odprt dialog z vsemi zbornicami in skupaj iskali možne rešitve. Poleg splošnih ukrepov (čakanje na delo…) smo zagotovili tudi posebne, namenjene samo njim. Že doslej je panoga iz vseh PKP-jev dobila direktno nakazanih 705 milijonov evrov! Interventni zakon jim prinaša dodatnih 243 milijonov evrov. Nekaj naših predlogov v njem ni, ker mora Vlada RS skrbeti tudi za stabilnost javnih financ. Zato bomo dodatnih 30 milijonov evrov namenili iz kohezijskih sredstev. Panogi bomo torej skupaj zagotovili skoraj milijardo evrov pomoči,” je izpostavil minister. Zapisal je, da so, poleg teh covid pomoči, na Ministrstvu z različnimi razpisi podelili še 238 milijonov evrov spodbud za več kot 5 tisoč podjetij iz panoge. Tudi na prihodnjih razpisih bo posebna pozornost namenjena gostinstvu in turizmu, saj se dobro zavedajo težav in pomena panoge. “Razumem, da bi si kdo želel več, a pri tem pričakujem vsaj pošten prikaz dejstev, ne pa le obtožbe, da država zanje ni naredila nič. Za celotno gospodarstvo smo poskrbeli, zato bo okrevanje med najhitrejšimi v EU, brezposelnost pa med najnižjimi,” je še poudaril.
Pismo vladi so sicer podpisali Turistično gostinska zbornica Slovenije, njena posebna skupina, Združenje hotelirjev Slovenije, Združenje kampov Slovenije, Združenje igralništva Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Kongresni urad Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Sekcija za gostinstvo pri OZS, Združenje Slovenia Outdoor, Združenje slovenskih žičničarjev, Zbornica gorskih centrov, Skupnost Julijske Alpe, Turizem Ljubljana, Združenje JRE Slovenija, Turistična zveza Slovenije ter Združenje rent a car. Miro Hribar je v imenu receptivnih turističnih agencij v sporočilu za javnost medtem opozoril, da je njihova podjetja novi predlog interventnega zakona popolnoma zaobšel. “Kot 100-odstotnim izvoznikom slovenskega turizma za nas boni ne pomenijo ničesar, obljubljeno povračilo regresa pa dojemamo kot cinično popotnico zaposlenim, ki jih bomo morali odpustiti. Naša dejavnost se namreč še vedno ni vrnila, mednarodni turistični tokovi so šele na začetku ponovnega odpiranja, pričakujemo da bo potrebnih še vsaj pol leta, da se bo situacija začela normalizirati,” je dejal. Opozoril je še, da so imele te agencije lani povprečno več kot 95-odstotni upad prometa, boljšega rezultata pa ne pričakujejo niti letos. “Brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratne pomoči zaradi ogromnega izpada kot podjetja in dejavnost ne bomo preživeli. In močne posledice tega bo čutil slovenski turizem še vrsto let,” je povedal.
Vlada potrdila predlog novega interventnega zakona
Vlada je torej potrdila predlog novega interventnega zakona za omilitev posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo, ki panogi gostinstva in turizma prinaša dodatnih 243 milijonov evrov pomoči. Na novinarski konferenci po seji vlade je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc povedal, da so predlog oblikovali v sodelovanju z gospodarstvom, še posebej s predstavniki turizma. Vlada bo zakon podprla z 243,5 milijona evrov, poleg 705 milijonov, ki jih je do zdaj že namenila ponovnemu zagonu gospodarstva na področju turizma in gostinstva. Interventni zakon je osredotočen na področje turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture, je naštel. Prvi ukrep v višini 22,8 milijonov evrov je pomoč za financiranje regresa za letni dopust v višini 1024 evrov na zaposlenega. Ukrep bo na voljo vsem registriranim podjetjem do 31. maja letos, ki beležijo več kot 20 odstotni upad prometa glede na poslovanje leta 2019. Drugi ukrep v vrednosti 3 milijonov evrov je namenjen industriji srečanj, kjer bo država sofinancirala 80 odstotkov stroškov izpadov zaradi odpovedi ali 60 odstotkov stroškov zaradi omejene izvedbe dejavnosti. To velja za dogodke organizirane od konca lanskega avgusta do konca letošnjega leta s skupnim proračunom vsaj 10 tisoč evrov. V enakem obdobju so na vladi predvideli tudi milijon evrov za denarna povračila v višini 25 odstotkov upravičenih stroškov za produkcijo filmov ali audio vizualnih del.
Uvedeni so tudi novi turistični boni, vredni 129,2 milijona evrov, ki so namenjeni izboljšanju gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Do bonov bodo upravičeni vsi državljani; državljani v višini 100 evrov in mladoletni v višini 50 evrov. Boni bodo veljali do konca leta z možnostjo podaljšanja 6 mesecev, je povedal državni sekretar in pojasnil, da bodo novi boni veljavni vsaj do konca leta. Hkrati so se spremenili tudi pogoji za unovčenje lanskih turističnih bonov na način, da jih državljani lahko unovčijo tudi pri sezonskih ponudnikih namestitev in pri tistih, ki so svoja vrata odprla v letošnjem letu. Vlada je poleg tega predvidela sredstva za povračilo stroškov za vodo, in sicer za imetnike pravice za vodo za kopališča, pomoč bodo prejeli tudi žičničarji. V predlog zakona je vlada vključila še 20 milijonov težak ukrep pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.
