11.2 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Odprto pismo Spomenki Hribar: “Se strinjam, ljudje ne morejo biti plevel! Jasno pa je, da so ljudje lahko povsem zavrženi, slepo podrejeni revoluciji, zločinci in morilci”

“Storimo lahko še veliko, predvsem pa moramo komunistično revolucijo postaviti na mesto, ki ji gre, ker je v 20. stoletju preprostim ljudem prinesla veliko več gorja in slabega kot dobrega! Med drugim je treba narediti, prav to, kar vi očitate predsedniku vlade, ki naj bi izjavil, da je osamosvojitev treba končati tudi v kulturnem smislu. Pri tem se sprašujete, ali to pomeni, da bomo mislili vsi enako! Seveda ne, prav pa bi bilo, da bi v smislu humanizma, kulture vendarle priznali vse, kar je bilo narejenega nekulturnega v imenu revolucije,” odgovarja Janez Remškar Spomenki Hribar na njeno odprto pismo v Sobotni prilogi Dela. 

Janez Remškar, ki je bil predstavnik zdravstva in član Demosa ob osamosvojitvi, pravi, da se ne strinja z zapisom Spomenke Hribar v odprtem pismu predsedniku vlade Janezu Janši. Remškar v največji meri Hribarjevi očita, da je v času osamosvojitve prejšnja oblast prevzela pobudo za osamosvojitev zgolj, ker je to želelo ljudstvo, saj obrazloži: “Vendar so se takoj  prilagodili novo nastalemu stanju in sedaj ste tudi vi zapisala, da smo skupaj z opozicijo ustanovili lastno državo“. Drži, a za to so bili zaslužni Slovenke in Slovenci in ne potuhnjeni, z vsemi barvami prebarvani politiki bivše partije!” Hribarjevi Remškar očita tudi , da je kaj kmalu po Demosovi ustanovitvi zapisala: „Ustavite desnico!“, kar je bilo popolnoma nepotrebno, saj se je partija takrat že pripravila na navidezen umik z oblasti.

Hribarjeva v nadaljevanju zapiše, da so na osnovi predhodne, po njihovem mnenju skupne, akcije za samostojno Slovenijo “ponovno vnesli strup delitve”. Remškar obrazloži, da strupa še nismo sploh uspeli nevtralizirati, kaj šele odstraniti iz časov Jugoslavije. Glede izbrisanih jasno pove, da je živel v okolju, kjer so pripadniki drugi jugoslovanskih narodnosti Slovencem grozili in v nekaterih primerih niso želeli niti sprejeti ponujenega državljanstva. Poudari še, da ne zanika, da je bila komu storjena tudi krivica, vendar se mu zdi krivično metati vse v isti koš in očitati nacionalni šovinizem.

S privatizacijo se ni okoriščala desnica
Remškar trdi, da privatizacijo v današnjim časih slišimo z negativnim prizvokom. Medijem očita, da niso bili sposobni narediti niti ene podrobne analize, komu je pripadal največji delež in kdo se je dejansko s privatizacijo najbolj okoristil. Remškar poudari, da to nikakor ni bila desnica in pravi, da nas čaka še veliko dela, kjer bo potrebno razčistiti delo revolucije, revolucionarnega terorja in povezave s poštenim partizanskim uporom. Remškar še poudarja, “da smo se osamosvojili zato, da smo samostojni in tudi zato, de prekinemo dolgoletno „pranje“ glav z resnico zmagovalcev in tu moramo narediti veliko!”

Hribarjeva se je v odprtem pismu spotaknila ob besede Janše, ki je poudaril, da bo enkrat potrebno osamosvajanje zaključiti, tudi v kulturnem smislu, saj še vedno prihaja do mnenj, da smo v prejšnji državi živeli bolje, a se Remškar v te izjave ne želi spuščati. Poudaril je, da je vse preveč ljudi povezanih z diktaturo proletariata, partijo in UDBO in njihovimi nasledniki, ki imajo svoj interes, da se vojna nikdar ne konča in se stvari ne razčistijo. “Še vedno se ne moremo  jasno in neprizadeto lotiti analize preteklosti. Zaenkrat imamo še vedno zgodovinarje na dveh bregovih, nimamo pa resnice,” je zapisal Janša.

Nasledniki revolucionarjev niso sposobni opravičila za storjene zločine
“Se strinjam, ljudje ne morejo biti plevel! Jasno pa je, da so ljudje lahko povsem zavrženi, slepo podrejeni revoluciji, zločinci in morilci. Pod vprašajem so tudi vrednote, morala in etika tistih, ki sedaj, po mnogo letih, še vedno niso sposobni priznati nečastnih dejanj njihovih predhodnikov, somišljenikov! Človek bi od človeka pričakoval vsaj opravičilo za vse, po vojni in brez obsodb, pobite!” poudarja Remškar, ki meni, da nasledniki revolucionarjev niso sposobni opravičila in da bi morali biti ljudje na prvem mestu. Poudarja še, da se strinja, da predsednik vlade ni bog, a pravi, da so volivci tisti, ki odločajo o moči posameznega politika. Pri nas stanje žal ni tako, saj je število volivcev ene stranke “lustrirano” in potisnjeno v kot ob pomoči “neodvisnih” medijev.

Remškar svoje misli zaključi z navajanjem besed Hribarjeve o zatohlosti postkomunističnih držav, kamor nas naj bi peljal Janša. “Motite se! V teh državah so se resno lotili „čiščenja“, kar vi imenujete zatohlost! Glede odprte evropske družbe pa na vas naslavljam vprašanje: kako to, da so Nemci po združitvi dveh nemških držav v Vzhodnem delu države naredili popolno lustracijo, sedaj pa isti Nemci oporekajo Poljski, ki želi upokojiti „stare iz socializma preizkušene“ sodnike. Pa naj človek kaj razume,” dodaja. Svoje pismo zaključuje s potrditvijo, da noben volilni sistem nima pravice, da nas spreminja v kulturnem smislu, poudarja pa, da je ravno to počela komunistična partija, tega pa danes ne počne nihče: “Sedaj potrebujemo le ponovno sprejemanje vrednot in nekaj malega morale, nič drugega!”

Sara Kovač/Nova24TV

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine