Svoj politični tednik Mladina bodo v sredo pred pritiski iz tujine branili poslanci vladne koalicije na nujni seji odbora za zunanjo politiko, ki ga vodi Matjaž Nemec (SD), in odbora za kulturo, ki ga vodi Violeta Tomić (Levica). Mladino je po oceni vladnih poslancev LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB (pa tudi Levice) ogrozila nota veleposlanice Madžarske Edit Szilágyiné Bátorfi zunanjemu ministrstvu Miru Cerarju, s katero je ta protestirala, ker je ta levi politični tednik na naslovnici njihovega premierja Viktorja Orbana upodobil kot nacista. Veleposlanica je zunanje ministrstvo prosila za pomoč, da poslej v tem tedniku tega ne bi več počeli. Z zunanjega ministrstva so veleposlanici odgovorili, da ne morejo nič, ker na politični tednik Mladina vlada ali zunanje ministrstvo nimata vpliva.
Prenos konflikta na raven zunanjepolitičnega odbora parlamenta, kamor veleposlanice sosednje države, ki jo obtožujejo napada na svobodo tiska v naši državi, predsednik Matjaž Nemec (SD) ni povabil, bo zanesljivo poslabšal odnos med državama, čeprav koalicijski poslanci ne predlagajo izgona diplomatke ali prekinitve diplomatskih odnosov z Madžarsko, da bi zaščitili pravico svojega političnega tednika Mladina, da diskreditira šefa vlade sosednje države in, kar je bolj običajno, Janeza Janšo. Te svobode zmerjanja nota ni nič ogrožala. Stranke, ki sestavljajo vlado, diskreditiranje največje opozicijske stranke (in tudi Orbana) v Mladini, kot vsi vemo, večinoma podpirajo in jim še na misel ne pride, da je v označevanju konkurentov ali politikov sosednjih držav za fašiste kaj spornega.
Da Mladina izvaja njihovo politiko, dokazuje tudi reakcija s sklicanimi sejami pomembnih odborov ta teden. Deloma je odnose z Madžarsko vlada Marjana Šarca že poslabšala, kar se je javno manifestiralo, ko je nova infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek razglasila, da ne potrebuje sodelovanja sosedov pri projektu drugi tir. Premier Viktor Orban se je odzval, da bodo pač okrepili sodelovanje z Italijo in s Trstom, ki je alternativa, ko gre za ladijske tovore, če si slovenska vlada zaradi ne povsem jasnih razlogov ne želi poslovnega sodelovanja pri logistiki. Za Mladino je značilno, da kot nacista in fašista zadnja desetletja redno upodablja in s tem diskreditira predvsem Janeza Janšo, ki je najmočnejši politik desnice v Sloveniji, pa tudi druge politike iz SDS. Ko so v to svojo politično propagando dejavnost pred leti vključili tudi posnetke majhnih otrok Branka Grimsa (SDS), so se v težavah znašli celo na sodiščih
Začetek kampanje Nemca in Tomićeve
Komentar o nenavadni paniki, ki je zajela tudi Društvo novinarjev Slovenije ob noti veleposlanice sosednje države in molku, ko je šefica našega generalštaba hkrati zaradi manj ostrih očitkov nad Bojana Požarja poslala kriminaliste in tožilce, lahko preberete tukaj. Oba šefa odborov, Matjaž Nemec in Violeta Tomić, ki sklicujeta razpravo o ravnanju sosednje države, sta kandidata na evropskih volitvah z možnostmi za izvolitev. Uradna volilna kampanja se začne skoraj hkrati s to sejo. Nemec je drugi na listi SD, za Tanjo Fajon, Tomićeva pa je nosilka liste Levice. Obe levi slovenski stranki, ki jima pripadata, sta do Viktorja Orbana in Fidesza zelo kritični, ker sodita v družino desnih krščansko-demokratskih strank, še bolj pa jezo na levi Orban sproža, ker mu je zadnja leta s spretno politiko uspelo pridobiti velikansko podporo volivcev na Madžarskem in v prah in pepel sesuti sestrske stranke SD in Levice na Madžarskem, ki se z zapravljivim vladanjem v preteklosti niso preveč izkazale. Pred evropskimi volitvami so razmerja sil po projekcijah, ki jih objavlja Evropski parlament, takšna, da bi Fidesz dobil 13 sedežev, tri še bolj desne (in radikalne) stranke, socialdemokratske stranke tri sedeže, liberalna in zelena pa po enega. Nihanja podpor na Madžarskem, na vrhu z modro barvo je Fidesz, so bila po projekcijah EU parlamenta v zadnjem letu takšna:
Kot pri aferi z objavo posnetkov prisluškovanja pogovoru hrvaškega duhovnika in poslovneža v medijih Ivana Tolja s poslovnežem Ludom Bammensom, ki je poskušal kot direktor mednarodnega sklada pred leti prevzeti POP TV, a mu ni uspelo, je tudi pri noti veleposlanice velika logična luknja. Pri zgodbi o posnetkih prisluškovanj tujim podjetnikom, ki so jih, tako se zdi, v medije poslali kar iz vlade, manjka, kako je Bammens poskušal vplivanje izpeljati. Koga na POP TV je poklical, če sploh je, da bi preprečil poročanje o tem, kdo je snemal pogovore Jerneja Sekolca in Simone Drenik, ki sta se nekoč kot popolna amaterja pogovarjala po povsem nezavarovani telefonski liniji o stvareh, o katerih se še po šifrirani ne bi smela in so ju zelo verjetno posneli obveščevalci celega kupa obveščevalnih služb. Nenavadno je, da teh nezavarovanih pogovorov na mednarodnih linijah ni opazila Sova, ki pa očitno natančno nadzoruje pogovore tujih poslovnežev v in o Sloveniji. Na posnetku sta predsednik odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec (SD) in predsednik komisije za nadzor obveščevalcev Matej Tonin (NSi):
Pri madžarski noti v pobudi koalicijskih poslancev pa manjka, kako je zunanje ministrstvo, ker Madžarska pri nas nima nobenih pristojnosti oblastno posredovati v medijih, reagiralo in s tem ogrozilo svobodo poročanja Mladine, njenega urednika Gregorja Repovža in novinarja Boruta Mekine. Zdi se, da ni bilo nobenega posredovanja in si vse skupaj vladajoči povsem izmišljajo za potrebe volilne kampanje, Mladina pa napihuje, ker ocenjujejo, da je to zanje zastonj reklama.
Precej značilna politično-propagandna naslovnica levičarskega tednika Mladina, ki je sprožila dogajanje, je bila takšna:
Veleposlanica sosednje države pa se je odzvala tako:
Sporočilo veleposlanice je čudno v delu, ko trdi, da naslovnica tednika Mladina krši načela svobode tiska in izražanja. To precej zanesljivo ni res. Lahko je žaljivo, nikakor pa to ni kršitev svobode tiska in izražanja. Z zunanjega ministrstva so veleposlanici Madžarske odgovorili, da “pri izvajanju politik in aktivnosti dosledno spoštujejo načelo svobode medijev in svobode izražanja ter ne posegajo v uredniško politiko posameznih slovenskih medijev, niti je ne ocenjujejo”.
Poslanci vladne koalicije nameravajo na skupni seji odborov za zunanjo politiko in kulturo, ker jih ta odgovor očitno ni zadovoljil in mislijo, da sta nota in odziv zunanjega ministrstva nezaslišan pritisk na Mladino, ta teden izglasovati, da obsojajo vmešavanje Madžarske v uresničevanje pravice do svobode izražanja v Sloveniji, še posebej v tonu note madžarskega veleposlaništva, s katero od ministrstva za zunanje zadeve pričakuje, da bo preprečilo prihodnje objave, gre za nedopusten pritisk na medijsko svobodo iz tuje države, kar je nesprejemljivo za demokratični politični sistem in pravno državo ter v nasprotju s temeljnimi vrednotami, na katerih je zgrajena Evropska unija.
Vladi nameravajo koalicijski poslanci predlagati še, “da v posodobljenih zakonskih rešitvah posebej pozorno zavaruje pravico do svobode izražanja, vztraja pri transparentnosti lastništva medijev, spodbuja svobodne in pluralne medije, ter predvidi varovalke, ki bode preprečile nedopustna vmešavanja, pritiske ter poskuse vplivanja s strani drugih držav”.
Ta zadnji sklep je enako čudaški kot trditve madžarske veleposlanice, da Mladina krši načela svobode tiska in izražanja, ko slika na svoji naslovnici Orbana kot nacista. Zakonskih rešitev po ustavni ureditvi vlada nikakor ne sme sprejemati ali posodabljati. Za to so pristojni le poslanci sami v državnem zboru. Točno ti poslanci, ki nameravajo pozvati vlado, naj dela, za kar ni pristojna in česar ne sme.
Komentar o dogajanju, ki sem ga napisal pred dvema tednoma, ko sem že vedel za zahtevo za izredno sejo odbora za kulturo (ne pa še odbora za zunanje zadeve), lahko preberete na povezavi.
