Člani parlamentarnega odbora za zdravstvo so danes obravnavali poročilo ministrstva za zdravje o izvajanju programa otroške srčne kirurgije, do katerega so bili precej kritični. S sklepom so nato ministrstvu naložili, naj odbor seznani še z ugotovitvami strokovnega nadzora nad izvajanjem programa in sistemskega nadzora nad delovanjem NIOSB.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko je v predstavitvi poročila, ki ga je odbor DZ za zdravstvo zahteval na novembrski seji, ocenila, da je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana uspešno vzpostavil program otroške srčne kirurgije po ukinitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB).
Kot je dejala, so od odločitve, da bo program otroške srčne kirurgije še naprej izvajal klinični center, ker da je edini usposobljen in zmožen zagotoviti najboljšo možno oskrbo otrok, na ministrstvu spremljali izvajanje programa v UKC. Ugotavljajo, da je tam za bolnike poskrbljeno ustrezno, varno in kakovostno.
Ob tem je opomnila, da bo zaradi nizkega števila bolnikov Slovenija še naprej odvisna od sodelovanja s tujino. Poleg rednega sodelovanja z nekaterimi tujimi centri so se predstavniki UKC konec januarja srečali tudi s srčnimi kirurgi – otroškimi kardiologi iz zagrebške bolnišnice, da bi ocenili možnosti za sodelovanje in pomoč pri zahtevnih situacijah, je še dejala državna sekretarka.
Tako poslanec SMC Jani Möderndorfer kot poslanka SDS Jelka Godec, ki vodi parlamentarno komisijo o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije, sta bila do poročila ministrstva zelo kritična. Po njunih informacijah do težav v kliničnem centru namreč še vedno prihaja. Poslanca sta tudi ocenila, da tisti, ki so težave na programu zakrivili, zdaj teh ne morejo reševati.
“S tem poročilom se še seznaniti ne rabimo. Čakam, da pride nov minister in pojasni, kako si predstavlja vizijo,” je bil kritičen Möderndorfer. Godčeva je v razpravi opomnila, da je minister Samo Fakin, ki trenutno sicer zapušča vodenje resorja zaradi zdravstvenega stanja, napovedoval sistemski nadzor na delovanjem NIOSB. Tudi sicer se je velik del današnje razprave osredotočal na pomen nadzora nad programom in NIOSB.
Člani odbora so nato soglasno sprejeli sklep, ki ga je predlagal Möderndorfer, dopolnila pa Godčeva, da naj ministrstvo odbor za zdravstvo seznani tako s poročilom strokovnega nadzora o izvajanju otroške srčne kirurgije kot tudi s poročilom o sistemskem nadzoru nad delovanjem NIOSB, ko bosta ta opravljena.
S poročilom pa je bil bolj zadovoljen poslanec Željko Cigler (Levica). “Verjamem, da se vzpostavlja visoka skrb za otroke s srčnimi obolenji. Čas je, da se ta zgodba nekje zaključi in se to občutljivo temo neha zlorabljati za neke druge interese,” je dejal in dodal, da za odgovorno in kakovostno delo stroka rabi sredstva, opremo in čim manj vmešavanja politike.
“Treba je ponovno vzpostaviti zaupanje, ki je bilo veliko prelahko izgubljeno,” je izpostavil poslanec SAB Vojko Starović.
Na dnevnem redu današnje seje je bila predvidena tudi obravnava predloga spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je v parlamentarno obravnavno januarja vložila Levica. Točka je bila prekinjena, saj je poslanec Levice Miha Kordiš pojasnil, da so se z ministrstvom in koalicijo dogovorili, da skupaj izbrusijo dikcijo člena, ki določa pogoje za pogodbeno izvajanje zdravstvenih storitev za javne zavode.
Predsednik odbora Franc Trček je ob tem napovedal, da bo predlog obravnavan na eni od naslednjih sej in ob tem izrazil upanje, da bo amandma “takrat v takšnem agregatnem stanju, da bo ustavno nesporen in tudi izvedljiv”.
Na eni od naslednjih sej bodo po današnjih predlogih spregovorili tudi o poteku sanacij javnih zdravstvenih zavodov, predvidoma skupaj s komisijo za nadzor javnih financ, je še napovedal Trček.
