»Poročila preiskovalnih komisij glede pranja iranskega denarja v NLB očitno niso dovolj za slovensko tožilstvo. Brez politične odgovornosti se ne bi mogla preko NLB oprati milijarda evrov. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič, ki je bil na to mesto imenovan v času vlade Marjana Šarca, očitno preiskuje samega sebe. Če se bo ta zadeva zavrgla, to pomeni, da pravna država v Sloveniji ne velja več,« so bili na seji sklepčni člani Odbora za notranje zadeve.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 19. nujni seji obravnaval odločitev Specializiranega državnega tožilstva, da na podlagi ugotovitev Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) opusti pregon zoper domnevne storilce zlorabe položaja v primeru Farrokh.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je uvodoma razložila, da je Državni zbor RS glede milijardnega pranja iranskega denarja v Novi ljubljanski banki opravil svoje delo s soglasno sprejetimi poročili dveh preiskovalnih komisij. »Prav je, da državljanke in državljani vedo, da je politika na tem področju opravila svoje težko delo, ki so ga spremljali mnogi pritiski,« je dejala Bah Žibertova, ki je prepričana, da bi ta tema morala biti že zaključena. Dodaja, da se ni pričakovalo, da bodo organi, odgovorni za procesiranje, povsem odpovedali, »je pa še vedno na politiki, če bomo takšne stvari dopustili«. Zgrožena je tudi nad dejstvom, da se vabljeni predstavniki pristojnih institucij izogibajo vprašanjem poslancev, prav tako pa je prepričana, da bi se seje med drugimi moral udeležiti direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič, ki svoje odsotnosti ni niti opravičil. »Če za tožilstvo nista dovolj poročili preiskovalnih komisij, potem je z našim tožilstvom nekaj hudo narobe,« še dodaja Bah Žibertova, ki je prepričana, da ob zdravem razumu in minimalni meri odgovornosti ne bi smelo priti do milijarde opranega denarja. Opozarja, da ukrepi zoper odgovorne ne samo stojijo, temveč gredo v nasprotno smer od pričakovane: »Nočem, da bi po koncu te seje zopet padla negativna luč na politiko, ki je tokrat naredila vse, kar je bilo v njeni moči. Želim da pred odbor stopi tudi Darko Muženič, ki na čelu NPU ni zaradi sebe, temveč zaradi koristi Republike Slovenije. Glede na njegov odnos do zakonodajne veje oblasti, se sprašujem, kakšen odnos ima do svojega dela.«
Tudi poslanec SDS Žan Mahnič se strinja, da je Državni zbor RS svojo nalogo opravil, a se je očitno zataknilo pri Specializiranem državnem tožilstvu, zato je vodji Darji Šlibar predlagal, naj odstopi s svoje funkcije, če ni sposobna opravljati svojih nalog: »V tem primeru je težava v policiji, tožilstvu in vodstvu notranjega ministrstva.« Nadaljeval je, da se brez politične odgovornosti ta milijarda evrov v NLB nikakor ne bi mogla oprati, prav tako pa NPU in Specializirano državno tožilstvo ne bi mogla opustiti pregona očitnega kaznivega dejanja. »Darko Muženič, nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, ki se je ukvarjal z milijardo evrov opranega denarja v NLB, je danes direktor Nacionalnega preiskovalnega urada. Danes kot direktor NPU torej preiskuje samega sebe. Na to mesto pa je bil imenovan v času vlade Marjana Šarca,« je opozoril Mahnič, ki se mu zdi nenavadno, da je bila vodja takratnega oddelka za plačilni promet s tujino na NLB Alenka Korče, mati podpredsednice LMŠ Jerce Korče. Poleg tega iz stranke LMŠ prihaja tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Po njegovem prepričanju gre pri opustitvi pregona v primeru pranja denarja prek NLB za načrtno koruptivno dejanje znotraj stranke LMŠ, zato je na Rada Pezdirja, ki je sodeloval pri delu preiskovalne komisije o zlorabah v bančništvu, naslovil vprašanje, ali je možno, da bi se v primeru predčasnih volitev volilna kampanja LMŠ napajala iz obresti opranega denarja. »V vseh teh letih opravljanja poslanskega mandata sem se namreč naučil, da v politiki ni naključij,« je povedal Mahnič in nadaljeval: »Glede na to, da je NPU vse skupaj odigral tako, da je Specializirano državno tožilstvo presodilo, da ni podlage in se pregon opusti, lahko govorimo o politični odgovornosti ministra za notranje zadeve Poklukarja.« Mahnič tudi verjame, da se je vse skupaj lahko zaustavilo tudi zato, ker zadeva sega višje, in to do ministrovih nadrejenih. Prepričan je še, da je v primeru pranja iranskega denarja zatajila tudi Sova, ki bi morala spremljati slovenske državljane, kadar gre za primer nadnacionalne grožnje.
.@ZanMahnic: Brez politične odgovornosti se milijarda evrov denarja v #NLB ne bi mogla oprati. Vendar pa brez nje tudi #NPU in #SDT ne bi mogla narediti, kar sta, in sicer opustila pregon očitnega kaznivega dejanja. Zadeva pa verjetno sega višje od ministra za notranje zadeve. pic.twitter.com/ocERSjqU4m
— SDS (@strankaSDS) February 12, 2020
Predsednik Odbora za notranje zadeve Zvone Černač se ne strinja s trditvami nekaterih, ki so navedli, da je zakonodaja pomanjkljiva in da ne dopušča procesiranja sumljivih dejanj. Prepričan je, da so bili v primeru pranja denarja v NLB najverjetneje preveliki politični interesi, ki niso dopuščali izvajanja zakonodaje: »Če se na odgovornih institucijah pojavljajo akterji, ki ne delujejo v interesu države in davkoplačevalcev, imamo velik problem«. Nezaslišano se mu zdi, da se pred mediji dogajajo spektakularne hišne preiskave za veliko manjše zadeve, medtem ko se ignorira milijardo evrov opranega denarja v NLB. »Imamo resen problem, v kakšni meri lahko državljani zaupajo v organe, ki naj bi delovali v korist države in preprečevali velika kriminalna dejanja, ki se dogajajo s tiho podporo tistih, ki bi te stvari morali sankcionirati,« je še dodal Černač, ki meni, da seja ne more biti zaključena, dokler pred odbor ne bodo stopili tudi ljudje z NLB in NPU.
Poslanec SDS mag. Branko Grims pa se je spraševal, ali v Sloveniji še velja Ustava in ali je Slovenija še pravna država, v kateri smo pred zakonom vsi enaki. Pojem »pranje denarja« je opredelil kot prejem denarja na način, ki v tistem trenutku ni bil legalen »in ta milijarda je nesporno prišla iz države, ki je bila pod embargom, zato je bil ta vir nedvoumno v nasprotju z javnim pravnim redom EU«. Po njegovem mnenju bi to morali prepoznati tudi organi pregona: »Če se ta zadeva zavrže, to pomeni, da pravna država ne velja več in pred zakonom nismo vsi enaki«. V slovenskem prostoru se mu zdi problematična tudi odsotnost kakršnekoli odgovornosti, kar se je jasno pokazalo tudi v dotičnem primeru. »Državi, ki nima učinkovitega sodnega varstva in enakosti pred zakonom se bodo na daleč izognili tudi vlagatelji, kar se v Sloveniji že dogaja«, je še dodal mag. Grims.
Članice in člani odbora so ob koncu bili sklepčni, da bodo s sejo nadaljevali v naslednjih dneh, ko bo prisoten tudi direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič.
