Premier Marjan Šarec z delegacijo danes zaključuje svoj uradni obisk v Moskvi, ki je bil predvsem gospodarsko obarvan. Po torkovem srečanju z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom je zvečer gostil še sprejem za ruske in slovenske gospodarstvenike. Danes ga čaka delovno bolj umirjen program, danes poroča STA. Kot je znano, je v Moskvo odpotoval tudi ljubljanski župan Zoran Janković, po nekaterih govoricah pa naj bi bil vladni obisk v Rusiji povezan tudi z ruskimi vlaganji ter reševanjem lastniških navez Agrokor-Mercator.
Sprva je bilo predvideno, da bi Šarec danes v Moskvi odkril spomenik padlim Slovencem v času obeh svetovnih vojn na območju današnje Rusije. A je to skupaj z Medvedjevom opravil že v torek. Danes pa se bo poklonil pred spomenikom neznanemu junaku, nato pa ga čaka vrnitev v domovino.
Nas je skupaj z Rusi res dvesto milijonov?
Zvečer je predsednik slovenske vlade skupaj z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom, zunanjim ministrom Mirom Cerarjem in ministrico za delo Ksenijo Klampfer ter ruskim ministrom za množične komunikacije Konstantinom Noskovom gostil slovenske in ruske gospodarstvenike.
Na tem srečanju so bili predstavniki desetih slovenskih podjetij, ki so na ruskem trgu že prisotna. V okviru tega sprejema pa je Petrol podpisal pogodbi s T plus grupo in Schneider Electric Rusija o sodelovanju na področju energetske učinkovitosti.
Kot je za STA pojasnil predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik, gre načeloma za projekta za optimizacijo daljinskega ogrevanja. Projekt s T Plus grupo bo potekal v mestu Iževsk, v drugem projektu pa bo Petrol v Jekaterinburgu vzpostavljal specializirano programsko opremo in informacijsko podporo. “S tem bomo zmanjšali porabo energije in optimizirali operativne stroške,” je pojasnil Berločnik. Projekta sta po njegovih besedah vredna “nekaj milijonov evrov”, potencialno v prihodnosti pa nekaj deset.
Šarec je v svojem nagovoru sicer izpostavil predvsem dva največja slovenska investitorja v Rusiji, Krko in Iskratel. Gospodarsko delegacijo pa so sestavljali še Comita, Duol, Elan Inventa, Geoplin, Kolektor Group, Riko in Sij.
Poudaril je, da je kljub evropskim sankcijam proti Rusiji zaradi ukrajinske krize krepitev gospodarskega sodelovanja na ruskem trgu velikega pomena za Slovenijo, glede na to, da je slovensko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno. Ocenil je, da je z Rusijo veliko možnosti odprtih zlasti na področju visokih tehnologij, pa tudi v sodelovanju z ruskimi podjetji na tretjih trgih.
To je izpostavil tudi Počivalšek, ki je izpostavil možnosti sodelovanja na področjih energetike, farmacije, avtomatizacije proizvodnje, pa tudi turizma, zlasti zdraviliškega.
Gospodarski minister je tudi poudaril, da o dobrem sodelovanju med gospodarstveniki obeh držav svoje govorijo tudi številke. Obseg blagovne menjave med državama je lani znašal 1,16 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz 790 milijonov evrov, uvoz pa 370 milijonov evrov. V prvih šestih mesecih je izvoz dosegel že skoraj 750 milijard evrov in kot je ocenil Počivalšek, se slovenski izvoz v Rusijo počasi že vrača na raven leta 2013 in se približuje meji milijarde evrov.
V Rusiji je s svojimi neposrednimi investicijami prisotnih 38 slovenskih podjetij, s skupnimi 357 milijoni evrov pa to predstavlja petodstotni delež slovenskih izhodnih investicij, je še pojasnil Počivalšek. Ruski vlagatelji so na drugi strani močni predvsem v finančni industriji, kovinski in zdraviliški. Skupaj je v Sloveniji s posrednim lastništvom za 538 milijard evrov ruskih investicij, je povedal.
Ob tem pa je pozval ruske vlagatelje, naj okrepijo tudi svoje investicije, pozval pa jih je tudi k sodelovanju pri zadnji fazi slovenske privatizacije skupno 110 podjetij. “Skušamo ustvarjati konkurenčno okolje za domače in tuje vlagatelje in želimo biti zeleni, kreativni in pametni,” je še dejal gospodarski minister.
Zbrane na sprejemu sta pozdravila tudi Cerar in Noskov, ki skupaj vodita medvladno komisijo za gospodarstvo. Ruski minister je ocenil, da je “prihodnost gospodarskih odnosov med državama svetla”. Cerar pa je izpostavil predvsem pomen prijateljskega vzdušja, ki so ga ustvarili med obema stranema.
Cerar: Slovenija s krepitvijo gospodarskih odnosov z Rusijo ni izjema v EU
Zunanji minister Miro Cerar je obisk s premierjem Marjanom Šarcem v Rusiji ocenil za zelo pomembnega, zlasti za gospodarstvo. V pogovoru za STA je zavrnil pomisleke, da bi ta obisk lahko škodil odnosom z zavezniki, zlasti ZDA. Prav tako ne bo ogrozil položaja Slovenije v EU, čeprav je komisarski kandidat po njegovi oceni dobil manj pomemben resor.
Kot je poudaril minister Cerar, je bil tokratni obisk v Moskvi, v okviru katerega se je Šarec sestal s predsednikom ruske vlade Dmitrijem Medvedjevom, pomemben, tudi zaradi gospodarske delegacije. Dejal je, da gre za nadaljevanje zgodbe, ki sta jo z ruskim ministrom za množične komunikacije Konstantinom Noskovom začela junija na Bledu na zasedanju medvladne komisije, ki oblikuje skupne gospodarske projekte. “Vidimo, da ti projekti že dajejo konkretne rezultate,” je dejal Cerar in izpostavil, da je Petrol v torek podpisal dva sporazuma z ruskimi partnerji.
“Na ta način ohranjamo dobre politične odnose in odpiramo prostor našim gospodarstvenikom. Kljub temu, da je Slovenija odgovorna in verodostojna članica EU in je pridružena sankcijam, naši gospodarski, kulturni in politični stiki morajo živeti naprej,” je poudaril Cerar.
Pri tem je izpostavil tudi pomen spomenika Slovencem, ki so na območju Rusije umrli v prvi in drugi svetovni vojni in ki sta ga Šarec in Medvedjev v torek slovesno odkrila v moskovskem Parku zmage. “To je zelo pomemben element, ki nas zbližuje na ta zgodovinsko-kulturni in človeški način,” je poudaril.
Zavrnil je pomisleke, da bi obisk visoke vladne delegacije, v kateri sta še gospodarski minister Zdravko Počivalšek in ministrica za delo Ksenija Klampfer, lahko kakorkoli poslabšal odnose z zaveznicami, tako z EU kot zlasti z ZDA.
Izpostavil je, da si je sam zadal večjo uravnoteženje odnosov z Washingtonom. “ZDA so še vedno tretji največji investitor v Sloveniji in z njimi močno sodelujemo na marsikaterem področju. Smo zavezniki v Natu. Tu v ničemer ne poslabšujemo odnosov, ne z njimi ne z drugimi zavezniki, ne z EU,” je menil minister.
“Nasprotno, mislim, da smo tudi z uspešno zunanjo politiko na področju gospodarske diplomacije in s številnimi stiki Slovenijo odprli na vse strani sveta. Sodelujemo tako s Severom kot Jugom in uravnotežujemo tako Vzhod kot Zahod. Kot članica s pomembnim geostrateškim položajem v Srednji Evropi skušamo privabiti čim več tujih investitorjev,” je dejal Cerar in ocenil, da “smo pri tem zelo uspešni”.
Poudaril je, da je gospodarsko sodelovanje z Rusijo je že nekaj let omejeno zaradi sankcij, ki so jih članice EU in Nata uvedle proti Rusiji zaradi protipravne priključitve ukrajinskega polotoka Krim in spodbujanja upora na vzhodu te države. “Kljub prijateljskim odnosom z Rusijo smo do nje kritični na vseh točkah, ko gre za spoštovanje mednarodnega prava. Našim ruskim prijateljem povemo, če menimo, da se z njimi ne strinjamo,” je poudaril.
Nenazadnje imajo tudi druge članice EU zelo pogoste politične in gospodarske odnose z Rusijo, je še izpostavil Cerar. “Tu nismo nobena izjema. Delamo pa to z občutkom za naše zaveze znotraj EU. Absolutno tu Slovenija ne dela nič narobe,” je poudaril.
“Kot rečeno, sem se potrudil, da intenziviramo odnose z ZDA. Kot zunanji minister tudi nadaljujem politiko, ki sem jo začel kot premier, da ohranjamo tesen odnos z državami Beneluksa, se pravi z nekaterimi jedrnimi državami EU, poleg Nemčije, Francije in Italije,” je še dejal in menil, da položaj Slovenije v EU ni v ničemer ogrožen.
Na vprašanje, kakšno sporočilo iz EU je Slovenija dobila s tem, ko je slovenski komisarski kandidat Janez Lenarčič dobil vlogo koordinatorja odzivanja na krize, je Cerar menil, da bi Slovenija potrebovala močnejši položaj v prihodnji Evropski komisiji. “Ne podcenjujem tega resorja, nenazadnje moramo počakati, da vidimo, kakšen bo finančni proračun tega portfelja in seveda kakšne bodo pristojnosti. Vendar močne politične teže, takšne, ki bi jo Slovenija kot država morala imeti v Evropski komisiji, po moji oceni ne bo,” je dejal.
Spomnil je, da so ob predlogu Lenarčiča v koaliciji izpostavljali, da bi morali imeti “kandidata z večjo politično težo”. “Ne gre za podcenjevanje sedanjega kandidata, ampak Evropska komisija se do neke mere politizira.,” je dejal Cerar in menil, da je bil ta vidik ob izbiranju komisarskega kandidata spregledan.
“No, posledice so tu. Verjamem, da bo komisar dobro opravljal svojo nalogo, a kot rečeno, v smislu politične teže za Slovenijo je po moji oceni to manj, kot bi potrebovali,” je v pogovoru za STA v okviru obiska v Moskvi še dejal zunanji minister Cerar.
Seveda pa ni dvoma, da je pompozna pot vladne delegacije v Moskvo dejansko bolj politične kot gospodarske narave. Kot je zapisal publicist Tomaž Štih: delež našega izvoza v Rusijo je dva in pol procenta.
