Novo-stari politični pojav: Dvig podpore DeSUS je znak, da del levih volivcev podpira levo stranko, ki sodeluje z Janezom Janšo

Nedavna anketa, ki jo je za Nova24TV izvedel Parsifal kaže, da koalicijske stranke uživajo več kot 50-odstotno podporo in to kljub dejstvu, da se vlada praktično od prvega dne dalje, ko je nastopila z mandatom, sooča z izrazito negativno kampanjo. Še posebej očitna je rast podpore pri stranki DeSUS, tej se je namreč podpora napram mesecu novembru, kar podvojila. Po besedah političnega novinarja Tina Mamića je rast podpore DeSUS-u očitna. Pri tem ne gre za pojav, ki bi bil prvič opažen, temveč je Demokratična stranka upokojencev Slovenije visoko podporo beležila tudi med prvo Janševo vlado.

 

V anketi izvedeni med 7. in 9. decembrom, je na vprašanje, katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo, največ opredeljenih volivcev odgovorilo, da je to  stranka SDS, ki bi slavila s 27,9 odstotka. Sledijo stranke LMŠ s 17,2 odstotka, SD z 11,8 odstotka, DeSUS z 11,3 odstotka, Levica z devetimi odstotki, NSi z 8,3 odstotka, SAB z 3,8 odstotka, SNS z 2,1 odstotka. Dobra država bi dobila 2,1 odstotka, Pirati bi dobili 1,7 odstotka, SMC pa 0,9 odstotka.

Medijska gonja posebnega vpliva na javno mnenje nima
“Kot kaže stalna medijska gonja nasprotnikov sedanje koalicije, predvsem  nasprotnikov premierja Janeza Janše, ki je podprta s strani dominantnih medijev, nekega posebnega vpliva na javno mnenje vendarle nima. Razmerja med strankami, predvsem če gledamo te večje stranke, so stabilna.” Po besedah dr. Matevža Tomšiča stranka SDS ohranja zelo visoko podporo. “Gre za precejšnjo prednost pred ostalimi zasledovalci.” 

“Tukaj se stranki SD z novo predsednico Tanjo Fajon ni posrečil nekakšen preboj,” opozarja Tomšič. Še več, ta stranka je sedaj zdrsnila na drugo mesto. “Kar zadeva stranko DeSUS in njenega poskoka je to mogoče interpretirati na več načinov. Eni bodo to interpretirali kot da je to po zaslugi Karla Erjavca in njegove izvolitve na mesto predsednika stranke, drugi pa v odločnem NE, ki ga je poslanska skupina izrekla Erjavcu glede obstanka v vladi. Skratka tu so možne različne razlage,” poudarja in dodaja, da kar se tiče podpore DeSUS bo treba počakati še en čas, rezultate kakšne druge ankete, da bomo videli ali je šlo za naključno zadevo ali pa nek dolgoročnejši trend.

Erjavčev manever, da bi DeSUS spravil iz vlade, opazila le peščica
Član upravnega sveta Združenja novinarjev in publicistov in urednik portala Vipavska Tino Mamić skok v podpori stranke DeSUS  označuje kot razmeroma visok. Po njegovih besedah si je težko predstavljati, da bi DeSUS dobil skorajda enako število glasov kot stranka SD. “Precej dvomim tudi v možnost, da bi DeSUS dobil več glasov kot stranka NSi. A vendar je rast podpore DeSUSu očiten. Deloma verjetno zaradi vrnitve Karla Erjavca, ki je prepoznavna figura. Še bolj pa je dvig podpore znak, da del levičarskih volivcev podpira levo stranko, ki sodeluje z Janezom Janšo.” Pri tem pa Mamić poudarja, da je Erjavčev manever, da bi DeSUS spravil iz vlade, opazila samo peščica ljudi in se to ni moglo tako močno izraziti v javnem mnenju. “Premik DeSUS-a in SMC z levico proti levi sredini je očitno to, kar si mnogi volivci želijo.”

SDS in NSi se je verjetno posrečila nekakšna imunizacija njihovih volilnih teles na osrednje medije
Za komentar okrog rezultata ankete smo povprašali tudi političnega analitika, sociologa in publicista dr. Mateja Makaroviča. “Težko govorimo ravno o več kot 50-odstotni podpori, saj ne vemo, kako bi se dejansko obnašali neopredeljeni volivci. Zato je treba biti pri teh projekcijah previden. Kljub temu pa lahko rečemo, da se stranke vladne koalicije držijo relativno dobro v primerjavi s strankami opozicije. Slednji že skoraj obsedeno ukvarjanje izključno z rušenjem vlade po mojem mnenju ni bilo preveč v pomoč – verjetno jim je pomagalo kvečjemu pri utrjevanju, ne pa tudi pri širjenju volilne baze. V bistvu lahko na obeh straneh govorimo o določeni vkopanosti na lastnih pozicijah. Učinki osrednjih medijev na volivce vladnih strank so tako odvisni od tega, koliko resno ti volivci te medije jemljejo. SDS in NSi se je verjetno posrečila nekakšna imunizacija njihovih volilnih teles na osrednje medije, tako da ta medijskih sporočil niti več ne jemljejo resno. To obema strankama omogoča ohranjati volilno bazo, res pa jim otežuje to bazo kaj bistveno razširiti. SMC je tu pred večjim izzivom, saj je v koalicijo že vstopila s precej zdesetkano volilno bazo. Njeno ciljanje na sredinske volivce je v dobi polarizacije sicer še vedno realen, ne pa tudi lahek cilj.”

Skok podpore DeSUS je po oceni Makaroviča predvsem kratkoročne narave. “Izjemna medijska pozornost, ki je tej stranki namenjena, ustvarjanje občutka in pričakovanj, da je od te stranke zdaj veliko odvisno, je k stranki pritegnila raznovrstne volivce, ki pa jih bo težko obdržati. Ne glede na to, ali bo stranka ostala v vladi ali iz nje odšla – ne verjamem, da lahko to raven podpore ohrani. Kakršenkoli bo že razplet, bo del volivcev odšel drugam, vprašanje je le, kateri del.”

Nina Žoher