Dolžnost odgovornih vladajočih je, da zagotavljajo blaginjo za svoje državljane, in to tudi za obdobje, ko situacija ne bo najbolj rožnata. To je mogoče tako, da se poskrbi, da v slabih časih javni sektor miruje, v dobrih časih pa ljudje migrirajo v zasebni sektor. V naši čudoviti podalpski državi pa je situacija žal taka, da socialisti v dobrih časih raje povečujejo javni sektor. Žalostno je, da številka ni majhna, saj gre za kar 20.000 novih birokratov, ki so v dobrih časih zrasli kot gobe po dežju, državljanke in državljani pa so na koncu tisti, ki posledice neumnosti plačujejo.
Več kot očitno je, da vlada Mira Cerarja v obdobju rasti in razvoja, čeprav je bil ta le na papirju, ni naredila ničesar, s čimer bi prispevala k povečanju konkurenčnosti gospodarstva, izboljšanju zdravstva, šolstva in pokojnin. Kar pomeni, da vlada ni izkoristila obdobja tako imenovanih debelih krav, ko imamo gospodarsko rast, upad brezposelnosti, saj ni sprejela sprememb, ki bi zagotovile boljše pogoje za gospodarjenje in večjo blaginjo ljudi.
Spodnja grafa Statističnega urada Republike Slovenije več kot nazorno kažeta, da socialistom ni jasno, da je tisti, ki ustvarja dodano vrednost, realni sektor. Namreč, da se javni sektor lahko financira, je potreben denar zasebnega sektorja. Torej, vsak evro, ki ga javni sektor vzame zase, mora najprej nekdo v zasebnem sektorju zaslužiti na trgu. Takšna je realnost in nič drugačna, pa če si nekateri še tako zatiskajo oči.
Celo mainstream mediji, vključno z rdečo Mladino, svarijo, da se nam bliža nova gospodarska kriza, ki bo še hujša od prejšnje. Zgornji graf prikazuje, kako se prejšnja vlada ni ozirala na to dejstvo, ampak je še dodatno zaposlovala v javnem sektorju.
Medtem ko se številni slovenski davkoplačevalci zaradi visokih davkov upravičeno sprašujejo, kam odteka davkoplačevalski denar, je dejstvo, da se ogromna količina denarja porabi prav za financiranje enormnega državnega aparata, ki je neučinkovit in drag, in to do takšne mere, da ga gospodarski sektor ne uspe nositi na plečih. Posluha za dojemanje realnosti pa že dolgo ni, saj se javni sektor samo povečuje. Čeprav je Cerarjeva vlada pred izvolitvijo obljubljala usposobljenost javnih uslužbencev, optimizacijo postopkov z jasnimi cilji in kriteriji uspešnosti, transparentnost, prenos težišča odločanja v javnih zavodih na stran uporabnikov in plačnikov storitev, pa je vse ostalo pri obljubah.
Armada zaposlenih v javnem sektorju zaradi nevodenja v javnem sektorju povzroča pravi kaos. Ob prenormiranosti in prezakompliciranosti postopkov javni uslužbenci pogosto sploh ne vedo, kakšna so pravila igre in kaj točno se od njih pričakuje. Glede na to, da je javni aparat drag, bi bilo prav, da bi bil na ta račun tudi kakovosten in koristen. Očitno pa je nekaterim vladajočim bolj kot interes države pomembno število znancev in prijateljev, ki jih priključijo na državni aparat. Zasebni sektor je gonilo gospodarstva in razvoja države in nič drugače, zato mora biti državi v interesu povečanje le-tega, in ne obratno, če želimo živeti dostojno življenje!
