30.2 C
Ljubljana
sreda, 17 julija, 2024

Nov predlog za višino povprečnine

 

Piše: Maruša Opeka

 

Julija je reprezentativna združenja slovenskih občin presenetil predlog ministrstva za finance, ki je ne glede na vsa opozorila o vplivih draginje na občinske proračune, predvidel nižjo povprečnino. Združenja občin pa so v zadnjih avgustovskih dneh pripravila nov predlog za višino povprečnine.

Finančno ministrstvo je v prvem predlogu izračunalo, da znašajo povprečni stroški za financiranje občinskih nalog za obdobje od 2018 do 2021 653,06 evra in se za leto 2023 ob upoštevanju novih in ukinjenih nalog znižajo na 639,99 evra in za leto 2024 na 640,33 evra. Občine se seveda z izračuni ministrstva niso strinjale. Tako so konec avgusta na pristojno ministrstvo naslovile nov dopis s predlogi. Podatki iz Aplikacije za vizualizacijo občinskih podatkov pri Skupnosti občin Slovenije (SOS) namreč kažejo, da imajo občine za izvajanje zakonskih nalog v času od 1. januarja do 30. junija 2022 v primerjavi z istim obdobjem lani za 15 odstotkov višje stroške. »Samo stroški za izvajanje zakonskih nalog so se v prvih šestih mesecih v primerjavi z lanskim letom dvignili za 133.116.367 evrov oziroma za 64,99 evra na prebivalca,« ugotavljajo na SOS.

Novi izračuni

Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije so oblikovali skupen predlog višine povprečnine za leto 2022, ki znaša 736,66 evra. »Združenja smo pri izračunu upoštevala dejanske stroške občin v letu 2021, ki na podlagi izračunov ministrstva za finance, znašajo 683,16 evra. Poleg nalog, ki jih je prevzela država po zakonu o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) in znašajo po izračunu finančnega ministrstva 21,56 evra, je treba pri izračunu povprečnine za leto 2022 upoštevati tudi 75,1 evra, kar predstavlja trenutno medletno stopnjo inflacije, ki po podatkih Statističnega urada RS znaša 11 odstotkov,« so pojasnili v dopisu, pod katerega so se podpisali predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, podpredsednik SOS Peter Misja in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Matjaž Rakovec. Občine so pripravile tudi predlog za prihodnji dve leti, po katerem bi višina povprečnine za leto 2023 znašala 776,4 evra, za leto 2024 pa v višini 783,03 evra. Pri izračunu so upoštevani dejanski stroški občin, naloge države, povzete po ZFRO, medletna stopnja inflacije in tudi pričakovana stopnja inflacije za leto 2023. »Tudi pri oblikovanju predloga za leto 2024 smo kot osnovo za izračun vzeli dejanske stroške, ki so jih občine imele, in sicer ti za leto 2021 znašajo 683,16 evra. Poleg nalog, ki jih je prevzela država po ZFRO in znašajo po izračunu ministrstva za finance 12,73 evra, je pri izračunu povprečnine za leto 2024 upoštevana trenutna medletna stopnja inflacije v letu 2022 v znesku 75,10 evra, predvidena stopnja inflacije v letu 2023 v znesku 21,8 evra in predvidena stopnja inflacije v letu 2024 v znesku 15,7 evra,« še pojasnijo. Občine ministrstvu predlagajo, da se dvig povprečnine za leto 2022 izvede že ob rebalansu proračuna za leto 2023 in ob tem ustrezno spremeni zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023.

Zaščiteni odjemalci

Menijo, da bi morala Vlada RS pri ukrepih za blaženje posledic dviga cen energentov in električne energije med t. i. zaščitene odjemalce vključiti tudi ukrepe za občine in njihove posredne ter neposredne uporabnike proračunov, saj občine zagotavljajo mrežo javnih storitev, ki niso imune na podražitve. Kot predvidevajo v občinskih združenjih, bodo podražitve energentov in elektrike v naslednjem letu še dodatno bremenile gospodarstvo, posledično pa tudi javni sektor in občine. »Na gospodarskem področju je vlada že sprejela ukrepe, v te ukrepe pa pravne osebe javnega prava niso zajete. Glede na navedeno zato predlagamo, da se med t. i. zaščitene odjemalce vključi tudi ukrepe za občine in njihove posredne ter neposredne uporabnike proračunov,« predlagajo.
V Združenju občin Slovenije so že ob prvem predlogu finančnega ministrstva o višini povprečnin opozorili, da so podatki, ki prikazujejo nove oziroma ukinjene občinske naloge, posredovani z ministrstev, pomanjkljivi. Pri izračunu povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2023 in 2024 občine opozarjajo: »Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je posredovalo oceno, da se bodo občinam v letu 2023 zmanjšali stroški v višini 7.500.000 evrov oziroma 3,66 evra na prebivalca, medtem ko je iz posredovanega izračuna razvidno, da je ministrstvo za finance občinam odštelo 13,07 evra na prebivalca, kar znese 26.770.549 evrov. Zato je treba pri dokončnih izračunih upoštevati znesek 3,66 evra.« Občine tudi v skupnem predlogu občinskih asociacij za določitev višine povprečnine za leti 2023 in 2024 ne morejo mimo očitka, da pri izračunu že nekaj let ne upoštevajo več vsakoletne inflacije. Kot pravijo, zaradi nizke stopnje inflacije v preteklih letih izključitev upoštevanja inflacije ni imela večjega vpliva na višino prejetih sredstev za občine, so pa zdaj razmere takšne, da bi bilo formulo za izračun nujno treba dopolniti z vsakoletno stopnjo inflacije. Tako predlagajo, da se v zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za 2023 in 2024 doda člen, ki določa, da se vsakoletna višina povprečnine poveča za znesek medletne inflacije ter ocenjene inflacije po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj. »Pripraviti je treba spremembe zakona o financiranju občin, ki bodo ugotavljale probleme ‘mestnih občin in drugih nepovprečnih občin’, določiti je treba korektor, ki bo ublažil največja nesorazmerja med prejeto primerno porabo oz. primernim obsegom sredstev ter stroški izvajanja zakonskih nalog. Korektor ne more biti vključen v izračun primerne porabe oz. primernega obsega sredstev, saj dodatno vpliva na nesorazmerja v financiranju občin,« so zapisali v predlogu. Dodajajo, da bi bilo treba razvojna sredstva tudi v proračunskem letu 2024 določiti v zakonski višini 8 odstotkov in pa izvzeti kredite za investicije v graitev stanovanj iz kvote zadolževanja. Ob vsem tem pa poudarjajo, da pri izračunih povprečnin sploh niso všteti stroški dviga plač. Ob upoštevanju tega bi bil predlagani znesek nedvomno višji.

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine