Leta 1974 se je začela gradnja jedrske elektrarne Krško (NEK) v sodelovanju takrat Socialistične Republike Slovenije in Socialistične Republike Hrvaške. Pri gradnji je sodelovalo ameriško podjetje Westinghouse, kar pa je povzročalo skrbi jugokomunističnim oblastnikom. Služba državne varnosti je tako imela opravka na dveh različnih frontah: po eni strani so želeli preprečiti infiltracijo zahodnih vohunov, po drugi pa so se morali spopadati z vedno močnejšim nasprotovanjem izgradnji NEK s strani zelenih, ki se je še okrepilo po černobilski katastrofi.
Gradnja NEK se je spopadala z več vrst težavami, o čemer so poročali tudi izvajalci Westinghousa nazaj v Pittsburgh. A če so se določene stvari Američanom zdele problem, so pripadniki Udbe, ki so prestregli in prebrali njihova sporočila, to skušali zaviti v celofan, da bi pred resnico zaščitil komunistično partijo.
Udba pa med gradnjo NEK po pisanju Expressa ni imela težav zgolj z ameriškimi gradbinci, ki so bili kritični do komunističnega sistema, in preprečevanjem infiltracije ameriških vohunov, temveč je bila informacijsko vojno tudi z zelenimi aktivisti, ki so prek od države potrjenih medijev ustvarjali odpor do jedrskega programa SFRJ, ki se je še posebej okrepil po černobilski katastrofi leta 1986.
Za Američane največji problem komunistični sistem
Boji med Udbo in zelenimi aktivisti so se končali sredi 80-ih let, ko so komunistični oblastniki tudi uradno končali z ambicioznim programom gradnje še osmih jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Do danes je bila in ostala edina zgrajena jedrska elektrarna Krško.
Več si lahko preberete TUKAJ.
