Skupščina NLB, ki je v 100-odstotni lasti države, je danes sklenila, da celoten bilančni dobiček v višini 270,6 milijona evrov, ki vključuje tudi 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička, za zdaj ostane nerazporejen.
Bilančni dobiček je konec leta 2017 znašal 270,6 milijona evrov in vključuje tudi čisti dobiček poslovnega leta 2017 v višini 189,1 milijona evrov. Skupščina NLB je sklenila, da bilančni dobiček v celotni višini ostaja nerazporejen in predstavlja preneseni dobiček, je razvidno iz sklepov skupščine, objavljenih prek spletnih strani Ljubljanske borze.
Banka bi lahko lanski rekordni dobiček namenila za izplačilo dividend državi, a je Evropska centralna banka (ECB) zaradi tveganj glede postopkov proti LB oz. NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev in morda tudi kot element pritiska po lanski odločitvi vlade, da ne izpelje že skoraj zaključene prodaje vsaj polovice banke, zapovedala, da mora za izplačilo dividend pridobiti vnaprejšnje soglasje. Tega za zdaj še ni dala.
A že v naslednjem tednu bi lahko vlada sprejela pomembne odločitve na obeh omenjenih frontah. Po torkovem sestanku parlamentarnih strank pri odhajajočem premierju Miru Cerarju je ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman povedala, da bo ministrstvo vladi prihodnji teden predlagalo končno različico spremenjenih zavez glede NLB, tako prodajne zaveze kot spremljajočih izravnalnih ukrepov.
Slovenija je komisiji že decembra lani predlagala spremembe prodajne zaveze, to je, da bi del banke po metodi IPO prodali letos, postopek do prodaje 75 odstotkov minus ene delnice pa v prihodnjem letu. Na podlagi tega predloga zdaj potekajo pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih, ki jih strani usklajujeta na tehnični ravni, saj komisija s prvotnimi predlogi ni bila zadovoljna. Odločitev Evropske komisije glede predlaganih sprememb zavez bi lahko po končnem slovenskem predlogu sledila v kratkem.
O nadaljnjih postopkih glede prodaje NLB, tudi v luči trenutnih povečanih geopolitičnih napetosti in potencialnih negativnih posledic za finančne trge, ministrica ni želela špekulirati, pojasnila pa je, da podatki s trgov zaenkrat kažejo, da bi lahko letos še vedno dosegli primerno ceno za banko. V tej luči je možen tudi scenarij, da država letos proda vseh 75 odstotkov minus eno delnico.
V torek so parlamentarne stranke obravnavale tudi predlog za zaščito banke pred posledicami sodnih postopkov proti LB oz. NLB na Hrvaškem, kot ga je pred časom že oblikovalo ministrstvo.
To je namreč lani tik pred zaključkom postopka javne ponudbe delnic (IPO) neuradno predlagalo rešitev v smeri, da bi za stroške NLB jamčil sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman takrat na vladi podpore za to rešitev ni prejela, vlada pa je nato zaradi po njeni oceni prenizke cene v luči tveganj zaradi postopkov na Hrvaškem prodajni postopek ustavila. Pozneje je ministrstvo neuradno predlog spremenilo, da gre v smeri odškodovanja banke iz sklada v primeru rubežev na Hrvaškem na podlagi izgubljenih postopkov, ki jih je bilo v zadnjih mesecih že kar nekaj.
“Več pa je bilo naklonjenosti temu, da bi zgodbo reševali z vložitvijo ustreznega zakona. Na ministrstvu bomo še enkrat pregledali celotno dokumentacijo, jo nadgradili z argumenti današnjega srečanja in v kratkem v nadaljnji postopek predložili predlog zakona,” je po torkovem sestanku pojasnila Vraničar Ermanova.
Če bo na podlagi takšnega razvoja dogodkov ECB vendarle podelila soglasje, bi si lahko država na novi skupščini dobiček izplačala.
Skupščina NLB je sicer danes podelila tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu za delo v lanskem letu, seznanila se je z letnim poročilom skupine za lani in prejemki članov uprave in nadzornega sveta ter s poročilom centra notranje revizije, imenovala pa je tudi revizorja za leta 2018, 2019, 2020, 2021 in 2022. To je postala družba Ernst & Young.
