10.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Neuresničena prioriteta Tanje Fajon

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)

Po prvih 100 dneh vlade so v Zdravniški zbornici Slovenije ocenili, da kljub veliko napisanim in izrečenim besedam sprememb v zdravstvenem sistemu še ni zaznati. Ob interventnih spremembah, ki prinašajo sicer nujne zasilne in začasne rešitve, pogrešajo vsaj začetek sistemskih sprememb – menijo, da bi njihova priprava zaradi dolgotrajnosti postopkov morala potekati vzporedno in se začeti takoj ob nastopu mandata. Zdravniška zbornica Slovenije namreč že več let opozarja na sistemske napake, zaradi katerih varna in hitra zdravstvena oskrba nista dostopni vsem bolnikom. Še vedno se ni izpolnila obljuba Tanje Fajon, da bi v 30 dneh prišli do specialista; to so obljubili, ko sestavijo novo vlado. 

Zdravniška zbornica Slovenije že več let opozarja na sistemske napake, zaradi katerih varna in hitra zdravstvena oskrba nista dostopni vsem bolnikom. Tako bolniki kot zaposleni v zdravstvu so žrtve administrativnih omejitev, pomanjkljive in razdrobljene digitalizacije ter slabih pogojev za opravljanje zdravstvenih storitev. Brez sistemskih rešitev se stanje ne bo izboljšalo,” so poudarili v Zdravniški zbornici Slovenije. Že pred volitvami so pozvali odločevalce, naj pravilno razumejo definicijo javnega zdravstva, kar v primerljivih evropskih državah pomeni prevladujoče javno financiranje ter regulacijo izvajalcev javne zdravstvene službe – tako državnih/občinskih kot zasebnih. “Med ključnimi cilji smo izpostavili možnost, da lahko pacient v Sloveniji dobi katero koli zdravstveno storitev od katerega koli izvajalca z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki lahko izvaja storitve, ki so kot pravica financirane iz javnih sredstev,” so izpostavili. Do tega več kot očitno ni prišlo, posledično se tudi ni izpolnila obljuba SD in Tanje Fajon, da bo v 30 dneh možno priti do specialista.

V Zdravniški zbornici Slovenije delimo mnenje z ministrom za zdravje, da obstoječi plačni sistem ne deluje več, še posebej ne v obstoječem zdravstvenem sistemu,” so zapisali in dodali, da pričakujejo, da bo nov ali spremenjen plačni sistem prilagojen specifiki delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov, kar bo osnova za ohranjanje zaposlenih, tudi vrhunskih strokovnjakov, znotraj slovenskega zdravstvenega sistema. V njem že danes manjka več kot tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečno število na tisoč prebivalcev, kakršno je v Evropski uniji. Delo na najtežjih deloviščih, kjer se odloča o reševanju življenj, mora postati ustrezno ovrednoteno, so poudarili. Hkratna ureditev in vzpostavitev enotnega informacijskega sistema slovenskega zdravstva lahko poceni in izboljša delovanje slovenskega zdravstva ter izboljša informiranje bolnikov, optimizacijo obravnav in obvladovanje zdravstvenega sistema.

 

 

Kljub veliko napisanim in izrečenim besedam za zdaj sprememb v zdravstvenem sistemu še ni zaznati. Način priprave interventne zakonodaje, ki je bila v nekaterih primerih javno dostopna šele na dan obravnave na vladi, ni omogočil vključevanja rešitev strokovnih poklicnih združenj in drugih deležnikov. Prav tako zakonske spremembe napovedujejo predvsem podzakonske akte, ki spremenjeni zakonodaji ne sledijo pravočasno in so objavljeni tik pred začetkom njenega izvajanja, kar povzroča težave pri njihovi poenoteni uveljavitvi. Podzakonski akti bi morali biti predstavljeni skupaj z interventnim zakonom ali pa vsaj 14 dni pred uveljavitvijo, ker se v nasprotnem izgublja dragoceni čas. Tudi zato bo šele čez čas mogoče podati oceno njihove učinkovitosti,” so opozorili v Zdravniški zbornici Slovenije.

 

Zapisali so še, da ob interventnih spremembah, ki prinašajo sicer nujne zasilne in začasne rešitve, pogrešajo vsaj začetek sistemskih sprememb. Priprava nanje bi po njihovih besedah morala zaradi dolgotrajnosti postopkov potekati vzporedno in se začeti takoj ob nastopu mandata, vanjo pa bi morali biti vključeni prebivalci/bolniki in strokovna javnost. “Zato vabimo ekipo ministrstva za zdravje, da preveri svoje rešitve in ideje z osebnimi srečanji na terenu, kjer bo najhitreje dobila korektne in kvalificirane povratne informacije o sistemu, ki ga upravlja,” so v Zdravniški zbornici Slovenije pozvali ministra Danijela Bešiča Loredana.

 

Loredan: Prekinili bomo 30-letni urok misli, da se v slovenskem zdravstvu nič ne da spremeniti

Medtem ko se na področju zdravstva (in še kje) v 100 dneh aktualne vlade RS ni premaknilo nič, je predsednik vlade Robert Golob kot ključen dosežek izpostavil spoštljivost. “Pokazali smo, da se da delati drugače, da ni treba ustvarjati razkola, da ni treba ustvarjati kriz in da ni treba postavljati politike nad ljudi … Spoštljivost je zame temelj in ključen dosežek 100 dni vlade,” je dejal in napovedal, da bodo s tem načinom dela, ki je “antipod tega, kar smo videli prej”, nadaljevali. Upajmo, da to ne pomeni, da se tudi v bodoče ne bo prav nič premaknilo na bolje. Na dogodku, ki so ga v slogu Studia City pripravili z Marcelom Štefančičem, so sicer izpostavili, da si na področju zdravstva prizadevajo za stabilizacijo razmer in zagotovitev zdravih temeljev slovenskemu javnemu zdravstvu, poroča STA. Minister za zdravje je povedal, da bodo prekinili 30-letni urok misli, da se v slovenskem zdravstvu nič ne da spremeniti. Od prvega septembra so vse storitve v zdravstvu plačane, v roku pol leta pa bo uvedena digitalna platforma, prek katere se bo vsak lahko prijavil na storitev tam, kjer bo čakalna doba najkrajša. Za ta namen so spisali interventni zakon, ki za krajšanje čakalnih vrst namenja 200 milijonov evrov, so pojasnili in povedali, da bodo v kratkem  pripravljena tudi vladna pogajalska izhodišča za ureditev povsem porušenega razmerja plačnega sistema v zdravstvu. Nenaslovljeno pa ne bo ostalo niti duševno zdravje in demenca, glede katerih bo konec septembra predstavljen jasen načrt.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine