Več kot očitno je, da se 26. maj, dan, za katerega je predsednik republike Borut Pahor razpisal evropske volitve, neusmiljeno bliža. To med drugim odraža graf produktivnosti evropske poslanke Tanje Fajon iz vrst Židanove SD, ki jasno kaže, da se je zbudila šele pred volitvami, medtem ko je prej očitno spala zimsko spanje. Bolj kot samo delo med mandatom ji je očitno pomembna plača evropskega poslanca.
Graf jasno kaže, kako je Fajonova po zadnjih volitvah v Evropski parlament, ki so bile 25. maja 2014, svojo aktivnost očitno zmanjšala, ta pa je ostala na približno enaki ravni vse do leta 2018, ko je opaziti viden porast. Očitno Fajonova želi na vsak način poskrbeti, da bi navzven dala vtis, kako se v Evropskem parlamentu na vse pretege trudi za uresničitev slovenskih interesov.
Foto: Twitter
Z roko v roki z enodnevnimi strokovnjaki dominantnih medijev
Že na začetku leta smo lahko videli, kako slovenski dominantni mediji povzemajo izsledke spletne strani MEPranking, ki naj bi merila in ocenjevala delo evropskih poslancev. Enodnevni analitiki dela Evropskega parlamenta so eden za drugim ugotavljali, da je Fajonova edina, ki pravzaprav opravlja svoje poslanstvo, in da je vsaj za razred boljša od drugih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. To je seveda neumno, saj se Fajonova glede na svoje aktivnosti v Evropskem parlamentu uvršča šele na 323. mesto, a jo MEPranking zaradi (statistično neizmerljive) funkcije podpredsednice skupine Socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu s ponderiranjem uvrsti na visoko 49. mesto.
Ob tem moramo izpostaviti, da sta pri merjenju statistike izrednega pomena korektnost in konsistentnost, česar pa pri spletni aplikaciji MEPranking ni mogoče zaznati, saj se ta konstantno sooča s težavami. V preteklem mandatu so merili le surovo statistiko, pri tem pa niso razlikovali med vrednostjo različnih atributov (poslanskimi aktivnostmi), ki jih algoritem uporablja za izračun “produktivnosti” poslanca – števila vloženih amandmajev, vprašanj Evropski komisiji, govorov, poročil, mnenj, obrazložitev glasovanj ipd. Ker so se številni poslanci v Evropskem parlamentu nad tem pritoževali, so na MEPrankingu prvič spremenili algoritem in začeli statistiko “uteževati” oziroma ponderirati glede na pomembnost posamezne aktivnosti. Prenovljeni algoritem je bil v veljavi vse do leta 2018. Po treh letih aktualnega mandata, julija 2017, je bila uradna uvrstitev slovenskih poslancev na lestvico MEPranking naslednja: Patricija Šulin: 36. mesto, Igor Šoltes: 49. mesto, Ivo Vajgl: 73. mesto, Milan Zver: 113. mesto, Romana Tomc: 174. mesto, Franc Bogovič: 321. mesto, Tanja Fajon: 476. mesto in Alojz Peterle: 590. mesto (od 751).
Foto: STA
MEPranking je leta 2018 še drugič, tokrat drastično spremenil svoje ponderiranje in s tem vstopil v polje podajanja subjektivnih ocen, kjer dejanska statistika aktivnosti poslancev ne šteje veliko, včasih celo prav nič. V ocenjevanje so namreč vključili pojavljanje na družbenih omrežjih, “pomembnost” posameznega poročila, amandmaja, funkcije, ki jih zasedajo itn. Tako se vodja poslanske skupine, ki je praktično brez aktivnosti in si še z nekaterimi drugimi poslanci deli enega od zadnjih statističnih mest, danes uvrsti v sam vrh lestvice, enako velja za podpredsednike, predsednika parlamenta ipd.
Fajonova ima očitno velike inspiracije, da si še enkrat zagotovi mandat evropske poslanke, saj drugače ne bi povečevala svojih aktivnosti šele proti koncu 5-letnega mandata. A na njeno srečo so na njeni strani mainstream mediji, ki o njej poročajo kot o najbolj aktivni poslanki v Evropskem parlamentu, čeprav je to daleč od resnice. Je pa res, da se ta v zadnjem času na veliko pojavlja, ko se le lahko. Še posebej je bilo to izrazito v primeru Tajanija, drugače pa se zdi, da je zagovornica masovnih migracij povsem brez idej.
H. M.
