Nekdanji župani, ki so se nekoč goreče borili za višje povprečnine, kot poslanci pa so glasovali proti razvoju svojih občin!

Kljub napetosti pred ponovnim glasovanjem o zakonu o izvrševanju proračuna je koalicija s pomočjo Slovenske nacionalne stranke ponovila prakso s prejšnjega tedna in z 49 glasovi potrdila omenjeni zakon. V največji opozicijski stranki Slovenski demokratski stranki so tudi tokrat glasovali proti. Razlog pa enostaven. Ob napovedanem 400 milijonov evrov presežka niso hoteli vladni poslanci in SNS podpreti višanja povprečnin občinam za 70 evrov. “Višje povprečnine za občine v letih 2020 in 2021 bi imele multiplikativen pozitiven vpliv na proračun Republike Slovenije in na višjo gospodarsko rast. Občine bi vsekakor del denarja namenile za investicije in razvoj,” je poudaril poslanec Slovenske demokratske stranke mag. Marko Pogačnik. Ob koncu članka pa razkrivamo poslance, ki so proti razvoju občinam ter so glasovali za zakon o izvrševanju proračuna.

 

Slovenske občine imajo zaradi sprejetih zakon se prenaša vedno več bremena. To se pozna pri finančnih posledicah, saj nekatere občine komaj shajajo z omenjeno povprečnino, ki jo dobijo. V preteklosti smo večkrat izpostavili, da bo zaradi nesprejetja amandmaja poslanske skupine SDS trpelo delovanje občin. Manj investicij, slabše ceste, višje cene vrtcev je le nekaj posledic nesprejetja omenjenega amandmaja. “Zmanjšanje povprečnine za občine v višini 70 evrov po predlogu koalicije bo na dolgi rok pomenilo slabši razvoj občin, nižji standard občanov in zmanjšanje konkurenčnosti Slovenije v primerjavi z ostalimi državami. Na kratek rok pa zmanjšanje povprečnine občine v višini 70 evrov za leti 2020 in 2021 pomeni višje cene vrtcev, domov za ostarele,” se je ostro odzval poslanec SDS mag. Marko Pogačnik.

Občine imajo iz leta v leto manj sredstev, in to kljub temu da imajo iz leta v leto več zakonskih nalog in s tem višje stroške. “Finančni minister vlade Marjana Šarca je izpostavil, da ima Slovenija najboljši proračun v Evropi. Pri rekordnih prihodkih države za leti 2020 in 2021 vsak sposoben minister za finance našel dodatna sredstva, ki bi občinam omogočala višje prihodke. Govorimo o sredstvih, ki v strukturi prihodka proračunov predstavljajo nekaj več kot en odstotek prihodkov,” je bil kritičen poslanec SDS.

Najbolj zanimivo pri glasovanju za potrditev za izvrševanja proračuna je glasovanje bivših občinskih županov in podžupanov, ki so še pred dobrim letom dni greli občinske pisarne in so v trenutku pozabili na svoje občane. Bivši dolgoletni mariborski župan in državni svetnik Franc Kangler je povedal, da gre za laž in bi ob nesprejetju proračuna delovale občine normalno vse naprej. Nekatere občine so zaradi lanskoletnih lokalnih volitev letošnje proračune sprejele komaj v začetku marca, pa so vsi procesi tekli normalno naprej.

Lani bili še župani, ki so se borili za višje povprečnine; v letu dni pa postali glasovalni stroj vlade
Nekateri poslanci so še v lanskem letu greli svoje občinske pisarne ali pa so to nalogo opravljali v preteklosti. Naštejmo le nekatere. To so Marko Bandelli, Matjaž Han, Meira Hot, Franc Jurša, Franc Kramar, Jani Möderndorfer, ki so potrdili zakon o izvrševanju proračuna. Zakon o izvrševanju proračuna so še potrdili Predrag Bakovič, Samo Bevk, Lidija Divjak Mirnik, Brane Golobuvić, Monika Gregorčič, Tina Heferle, Ferenc Horvath, Ivan Hršak, Jani Ivanuša, Lidija Ivanuša, Zmago Jelinčič Plemeniti, Soniboj Knežak, Maša Kociper, Marko Koprivc, Jerca Korče, Aljaž Kovačič, Jože Lenart, Jurij Lep, Nina Maurovič, Bojana Muršič, Matjaž Nemec, Edvard Paulič, Robert Pavšič, Igor Peček, Gregor Perič, Nik Prebil, Jani Prednik, Andrej Rajh, Branislav Rajić, Branko Simovič, Janja Sluga, Vojko Starović, Dušan Šiško, Mateja Udovč, Karla Urh, Dušan Verbič, Andeja Zabret, Igor Zorčič, Gregor Židan, Felice Žiža in Mojca Žnidarič.

Luka Perš