Nekdanji prvak Socialnih demokratov Igor Lukšič se je preizkusil v vlogi analitika in komentiral dogajanje v Sloveniji na temo demokracije in človekovih pravic. Pri analizi za poročilo nemške fundacije Friedrich Ebert se je postavil v čas, ko je v Sloveniji izbruhnila epidemija novega koronavirusa. Tam je zapisal več neresnic, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju.
Glede neukrepanja in očitnega podcenjevanja situacije v času epidemije s strani Šarčeve vlade Igor Lukšič seveda ni zgubljal besed. Osredotočil se je raje na delovanje aktualne vlade in kritično zatrdil, kako naj bi se Janševa vlada v prvih dveh mesecih obnašala, kot da je Slovenija v vojni. Glede na naraščajoče število okužb z novim koronavirusom in dejstvo, da je virus pravzaprav predstavljal nevidnega sovražnika, okoli katerega ni bilo in še vedno ni veliko znanega, predvsem pa zaradi neodločne prejšnje vlade Marjana Šarca, je jasno, da so bila odločna in hitra ukrepanja nujna, da se je število okužb zajezilo. Komuniciranje z javnostjo je bilo profesionalno in v pomoč državljanom, brez nepotrebne panike in strahu. Končni rezultat in statistični podatki so nedvomno v prid ukrepanju aktualne vlade, saj se je število okužb zmanjšalo do te mere, da je lahko prišlo do rahljanja restrikcij in vrnitve v novo normalnost. Slovenija je postala celo država z najboljšo epidemiološko sliko v Evropi.
Obregnil se je ob kadrovske menjave
Z namenom, da bi Lukšič vlado Janeza Janše predstavil še v slabši luči, se je obregnil ob kadrovske menjave in zapisal: “V šestih tednih so namestili vodilne ljudi na ključnih položajih, ki so odgovorni za delovanje represivnega in nadzornega aparata. V mesecu maju so celo zamenjali direktorja državnega statističnega urada.” S tem je tako povsem zanemaril dejstvo, da so kadrovske menjave ob nastopu novih vlad sicer običajne, saj vlada na vodstvene položaje imenuje osebe, ki jim zaupa in s katerimi lahko sodeluje. Če bi želel na objektiven način pisati o kadrovskih menjavah, bi moral zapisati, da je bila Šarčeva vlada pravzaprav tista, ki je brutalno kadrovala, saj se je pravzaprav na vsaki svoji seji ukvarjala s kadrovanjem. Takšnih kadrovskih menjav je bilo vsaj 200, na dobro plačana uradniška mesta pa so imenovali prijateljske kadre blizu koalicijskim strankam. O vsem tem so mediji molčali, pritoževala pa se prav tako ni niti javnost. Šlo je le za levo vlado.
Kljub temu, da je očitno, da smo javno hišo RTV Slovenijo prisiljeni plačevati vsi slovenski davkoplačevalci, je bilo mogoče videti, da se je ta z vsemi šili in kopiti spravila na aktualno vlado, da bi jo čim bolj oblatila, Glede na to, da so temu sledili tudi večinski mediji, ki so v večini levo politično usmerjeni, je naravnost neokusno, da je Lukšič zapisal, kako naj bi bila aktualna vlada tista, ki je nad mediji izražala pritiske. Konec koncev je bilo ravno obratno. Če pa se javno opozori, da subjektivno poročanje ni korektno, to ne bi smelo biti problematično. Konec koncev v Sloveniji le velja svoboda govora.
Foto: STA
Lukšič se pri kritiziranju ni ustavil tukaj, ampak se je v nadaljevanju lotil razglasitve konca epidemije. To je seveda težko razumeti, saj so bili člani Socialnih demokratov tisti, ki so tekom epidemije najbolj kritični, kako jim gredo na živce omejitveni ukrepi in ob tem pozivali vlado k sproščanju omejitev. Ob tem je prav tako izpostavil, kako je vlada kljub koncu epidemije še vedno ohranila posebnega govorca vlade Jelka Kacina in določene ukrepe v okviru katerih je bilo do konca maja obvezno nošenje mask v notranjih prostorih in držanje socialne distance. Ni pozabil niti omeniti, kako morajo tudi poslanci nositi zaščitne maske, čeprav so na primerni varnostni razdalji. Čeprav je z junijem prišlo do sprostitve vrste ukrepov, je vendarle je nemogoče mimo dejstva, da je v Makedoniji prišlo do izbruha drugega vala, širjenje okužb pa je mogoče zaznati drugje, še posebej na Kitajskem, od koder je virus tudi prišel, zato je povsem upravičeno pričakovati, da bo Slovenija doživela še drugi val okužb. Glede na to, da zdravila še ni, je na vsakem posamezniku, da se odgovorno obnaša. Če citiramo Kacina: “Nič več ni tako, kot je včasih bilo“.
Analiza v stilu slovenskih medijev
V svojem prispevku je Lukšič precej pozornosti namenil zamenjavi direktorja Statističnega urada Slovenije Bojana Nasteva. Problematiziral je namreč njegovo zamenjavo in ob tem celo pripisal, kako naj bi njegova zamenjava odražala avtoritativni način vladanja Janeza Janše. Takšna trditev je seveda povsem nehigienična glede na to, da je Lukšič politolog in dobro ve, da je celotna drama okrog predčasne zamenjave direktorja Surs izmišljena. Vsi predstojniki vladnih uradov, kamor spada tudi Surs so namreč lahko razrešeni v obdobju 12 mesecev od nastopa mandata vlade po Zakonu o javnih uslužbencih, ki pa ga ni sprejela ta vlada. Pri tem pa je očitno Lukšič tako kot javna RTV Slovenija “pozabil”, da je bil Nastev politični kader, ki ga je nastavil LMŠ, nov vršilec dolžnosti pa je dolgoletni uslužbenec Sursa, kar pomeni, da ni politični kader.
Vlada in vsi ožji sodelavci vlade, ki so pomagali pri premagovanju korona krize. (Foto: Vlada RS)
Za razliko od levih vlad je desnosredinska vlada opoziciji podala roko sodelovanja. Očitno pa tega določeni nikakor ne zmorejo pohvaliti, ker ne gre za levo vlado. Lukšič je namreč pripisal, da naj bi se vlada za poziv k sodelovanju odločila, ker naj ne bi imela prave ideje, kam Slovenijo usmeriti in kje jo pozicionirati v mednarodnem prostoru. Tukaj se Lukšič ni ustavil in je pripisal: “Izkazalo se je, da je vlada v prvih mesecih naredila toliko napak, da so se porazgubila visoka pričakovanja in podpora ukrepom v času koronakrize. Javnost se v veliki meri zaveda, da se je vlada SDS primarno ukvarjala z utrjevanjem moči s tem, ko je prevzela nadzor nad najbolj pomembnimi mesti v državi in javno RTV. S tem predlogom je SDS zlasti želela izboljšati razkrajanje njihove javne podobe.” V samem koncu prispevka je še pripisal, kako se je vlada vrnila k soočanju s starim sovražnikom, ko je na mejo poslala tisoč policistov, da bi nadzorovali nezakonite migracije, ki se bodo pričele s sproščanjem ukrepov in toplejšim vremenom krepiti.
Sodeč po napisanem je očitno, da Lukšič s svojim prispevkom ni želel prispevati k oblikovanju objektivne slike dogajanja, ampak izražati kritiko v tujini. To je v nasprotju s tistim, kar nam priznavajo celo v tujini – da smo na račun uspešnega ukrepanja v času epidemije zgodba o uspehu.
Hana Murn
