V Cerkvi si želijo, da bi z državo nadaljevali pogajanja o ureditvi še odprtih vprašanj, pri tem pa v dogovore zapisali dobre prakse kot zagotovilo, da bi se izvajale tudi ob menjavah vlad, pravi predsednik SŠK Stanislav Zore. V pogovoru za STA je opozoril tudi na še neodpravljeno varčevanje pri prispevkih za socialno varnost duhovnikov.
Zore je bil za predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK) izvoljen marca 2017, medtem ko ljubljanski nadškofiji načeluje od novembra 2014. Kot pravi, je pet let, odkar je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita, minilo, kot bi obrnil list v koledarju.
Razvoj nadškofije v tem času ocenjuje pozitivno. “Razveseljiva je rast novih pastoralnih pristopov. Vedno bolj dejavne postajajo zakonske, molitvene in biblične skupine. Neverjeten razmah je doživelo oratorijsko dogajanje, zelo razvito je karitativno delo, prav tako skavtsko,” našteva. Na drugi strani pa se “zmanjšuje število sodelujočih pri bogoslužju, manj je prejemanja zakramentov, otrok pri verouku ter odločanja za duhovniški in redovniški poklic,” ugotavlja.
Razlog za slednje vidi v tem, da vera postaja vse bolj osebna in da je vedno manj “neke tradicionalne vere, ki jo vzdržuje okolje”, kar sicer ni posebnost le Slovenije, pač vseh visoko razvitih držav. A to po njegovih besedah ne pomeni, da so ljudi manj verni, “spreminja se le način izkazovanja vernosti”. Da stanje ni tako črno, po njegovih besedah dokazuje tudi lanska študija londonske univerze St. Mary’s in Pariškega katoliškega inštituta. “Govori namreč o tem, da je 38-odstotkov mladih v Sloveniji vernih, s čemer se naša mladina uvršča v sam evropski vrh,” dodaja.
Sprememba načina verovanja seveda prinaša tudi spremembe v evangelizaciji, to je nagovarjanju ljudi za vero: “Paziti je treba, da ko nekdo svojega verovanja ne kaže navzven, da preprosto ne rečemo, ta pa ne veruje. Namesto tega je treba prepoznati njegovo vero, nato pa skušati najti način, da ga nagovorimo in mu pomagamo, da se vključi tudi v občestveno izražanje vere.”
Na vprašanje, ali so na upad vernikov v cerkvah vplivale tudi obtožbe o prikrivanju spolnih zlorab v Cerkvi, odgovarja, da gre pri tem za bolečo zgodbo za vsakega škofa, kot tudi katoličana. “Osebno mi je žal za vsak tak primer. Treba je narediti vse, da takih primerov ne bi bilo. Tudi zato si prizadevamo za vzpostavitev ničelne tolerance do vsakršne oblike spolnega nasilja,” poudarja.
Škofje so pastoralnim delavcem tudi zato izdali protokole in smernice, kako ravnati, ko se pojavi sum spolne zlorabe: “Med drugim je bilo dano navodilo, da mora vsak verski delavec organom pregona naznaniti vsak tak sum.”
Očitke, da se skuša sume pomesti pod preprogo, pa zavrača. “Vsi naznanjeni sumi so bili obravnavani in rešeni v skladu z normami, ki so veljale v tistem trenutku. Res pa je, da ljudje niso vedno zadovoljni z ukrepi, ki so bili sprejeti, kar je človeško,” dodaja.
Ob tem pozdravlja ravnanje Škofije Murska Sobota, ki je javnost obvestila, kakšne ukrepe je sprejela zoper duhovnika Andreja Zrima, saj se mu zdi prav, da so ljudje obveščeni o rezultatu neke obtožbe.
Cerkev na Slovenskem je ena od največjih upravičenk za vrnitev po vojni odvzetega premoženja, pri čemer se sooča z očitki, da toliko nepremičnin ne potrebuje, nekatere motijo tudi odškodnine, ki jih mora država plačati. “Načelo, ki je staro toliko, kot je staro samo pravo, govori, da vsaka stvar kliče po gospodarju. To pomeni, da je zasebna lastnina lastnina, ki jo je treba spoštovati. Navsezadnje je pravica do zasebne lastnine ustavna kategorija,” na očitke odgovarja Zore.
“Nekateri denacionalizacijski postopki se vlečejo že zelo dolgo. Ali gre za namerno zavlačevanje, ne vem, dejstvo pa je, da zaradi tega prihaja do odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe in plačevanja zamudnih obresti. Teh si ni izmislila Cerkev, tudi odškodnin ne določa, ampak jih sodišča,” pravi Zore. Po njegovem tudi ne držijo navedbe, da gre za denar davkoplačevalcev: “Gre za denar, ki ga je država ustvarila iz premoženja, ki bi ga morala že vrniti.”
Zavrača tudi bojazni, da bo Cerkev za javnost zaprla nekatere naravne spomenike, če jih dobi nazaj. “Kateri od spomenikov je zaprt, ker je v lasti Cerkve? Nobeden,” pravi. Glede triglavskih jezer pa so, kot pravi, državi predlagali, naj jih vrne Cerkvi, ob tem pa ostane njihova upraviteljica s simbolično letno najemnino 20.000 evrov, ki se nameni za vzdrževanje poti in zagotavljanje varnosti ob njih.
Nadškof sicer pritrjuje ugotovitvi, da se v javnosti v zvezi s Cerkvijo pogosto preveč poudarja negativne stvari, medtem ko se zanemarja njena pozitivna vloga, ko gre npr. za duhovno oskrbo, karitativno dejavnost in vzdrževanje kulturne dediščine. “Gre za izziv za medije, novinarje, predvsem urednike, da morda v večji meri izpostavijo tudi te stvari. Zdi se namreč, da je lažje izpostaviti nek škandal, morda čisto na drugem koncu sveta, kot neko pozitivno zgodbo v Cerkvi doma,” pravi.
Glede odnosov med Cerkvijo in državo predsednik SŠK pravi, da bi si želeli predvsem pogajanj o ureditvi posameznih področij, kar predvideva tudi sporazum, ki sta ga Vatikan in Slovenija podpisala leta 2001. Pogajanja pa je smiselno skleniti s sporazumi za posamezna področja, v katere bi zapisali tudi primere dobre prakse, ki že poteka, “zato da se ne bi dogajalo, da ena vlada nek ukrepe sprejme, druga pa ga spremeni, ker to ustvarja negotovost”, opozarja.
Med področji, ki bi jih bilo treba urediti, so po njegovi oceni šolstvo, “kjer vidimo, da nikakor ne more priti do izpolnitve odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol”, področje verske oskrbe v vojski, policiji in zdravstvenih ustanovah, skrb za kulturno dediščino in ureditev statusa duhovnikov.
Glede slednjega izpostavlja, da duhovnika trenutno ni niti v seznamu poklicev, želi si tudi primernejšo ureditev financiranja prispevkov za socialno varnost duhovnikov. “V komunističnemu režimu in v samostojni Sloveniji do leta 2012 jim je država plačevala 60 odstotkov prispevkov. Z zakonom za uravnoteženje javnih financ je bil ta delež znižan na 48 odstotkov. Praktično vsi ukrepi, ki jih je predvideval omenjeni zakon, so sproščeni, ukrep glede duhovnikov pa ne,” opozarja.
Glede varovanja kulturne dediščine pa izpostavlja, da je ima Cerkev v lasti 80 odstotkov, prejema pa le 20 odstotkov denarja, ki ga država daje v ta namen.
Informacij o tem, kdaj bi lahko novomeška in celjska škofija dobili nova škofa, Zore nima, upa, da se bo to vsaj v primeru celjske škofije zgodilo čim prej. Slednja namreč za razliko od novomeške nima ordinarija.
