V razpravi o nakupu 38 oklepnikov 4×4 oshkosh na seji odbora DZ za obrambo sta bila do nakupa omenjenih vozil kritična le poslanca Levice. Poudarila sta, da Slovenija ni vojaško ogrožena in da bi lahko ta denar namenili za socialne transferje. Drugi poslanci pa so opozorili na zaskrbljujoče varnostne razmere v svetu in na potrebo po nakupu.
Po besedah Mihe Kordiša (Levica) se je obrambni minister Karl Erjavec omenjene oklepnike, ki bodo del srednje bataljonske bojne skupine in bodo stali 15,5 milijona evrov, odločil kupiti v trenutku, ko vlada sprejema zakon o izvrševanju proračuna za prihodnje leto, s katerim bo zamrznila usklajevanje transferjev z rastjo cen življenjskih potrebščin, in sicer v podobnem znesku.
Poudaril je, da je v luči rezov v socialno politiko kupovanje oklepnikov nesprejemljivo, in dodal, da gre pri oblikovanju bataljonskih bojnih skupin za enote, ki bistveno ne povečujejo obrambne sposobnosti države, ampak so namenjene predvsem za uporabo v Natovih operacijah, in sicer za ofenzivno delovanje.
Obrambni minister Erjavec pa je poudaril, da ta vozila ne morejo biti ofenzivna in da z njimi nadomeščajo dosedanja dotrajana vozila. Po njegovih besedah bodo oklepniki stali 15,6 milijona evrov brez DDV, kar pa še ne pomeni dokončnega nakupa, saj jih čaka še nakup opreme vozil, oborožitvenih postaj z mitraljezi, ki bodo stali 11,3 milijona evrov.
Načelnica Generalštaba Slovenske vojske (SV) Alenka Ermenc je ob tem pojasnila, da so slovenski vojaki v zadnjih 15 letih pri izvajanju nalog v operacijah kriznega odzivanja v veliki meri izvajali taktične naloge z lahkimi kolesniki. Kakovostna zaščita takega tipa vozil, njihova ognjena moč ter mobilnost so pripomogli k izvedbi njihovih nalog in uresničevanju poslanstva vojske, je poudarila.
Erjavec je obenem dodal, da na ministrstvu poskušajo nabaviti čim več opreme, ki je v dvojni funkciji, in sicer za večjo varnost pripadnikov SV in za korist širše družbe, denimo za namene nujne medicinske pomoči in iskanje pogrešanih.
Odzval se je tudi na Kordiševe očitke o spornem postopku podpisa nakupne pogodbe. Poudaril je, da je nakup usklajen z odločitvami DZ in vlade ter da je tudi pregleden, saj gre pri dogovoru z ZDA za nakup v postopku država-državi.
Glede navedb, da Slovenija ni niti malo vojaško ogrožena in da zato kupovanje opreme ni potrebno, je Erjavec dejal, da tisti, ki spremljajo razmere v svetu, vedo, da temu ni tako. Ob tem je spomnil na napetosti na nekaterih območjih v svetu. “Bilo bi zelo neodgovorno, da ne bi vlagali v naš varnostni sistem,” je dejal.
Jerca Korče (LMŠ) se je sicer strinjala, da je vsak evro, porabljen za orožje, slaba izbira, a tako kot ona so tudi drugi poslanci iz vrst koalicije in opozicije poudarili pomen primerne opremljenosti SV. “Ne moremo pošiljati ljudi okrog na skirojih,” je bila slikovita Janja Sluga (SMC).
Kordiš se je strinjal, da si vojaki zaslužijo, da jih zaščitimo, a ob tem vprašal, zakaj jih pošiljamo v Afganistan, ne pa pustimo doma, da ščitijo domovino, kjer bo zanje tudi manj tvegano. Vztrajal je pri vprašanju, kdo nas vojaško ogroža, in poudaril, da so pri nas ljudje ogroženi socialno in zdravstveno.
Predrag Baković (SD) je dejal, da Slovenije trenutno morda res nihče ne ogroža, da pa se je treba odzivati na dogodke okrog nas.
Matej Tonin (NSi) pa je prepričan, da gre pri vprašanju, kdo nas ogroža, za naivnost, saj Slovenija ne živi v izoliranem svetu, ampak je del globalnega sveta. “Tudi če smo majhni, smo odgovorni za globalno varnost in mir,” je dejal.
Poslanec DeSUS Franc Jurša je poudaril, da je za varnost kot največjo dobrino treba nekaj žrtvovati. Po njegovih besedah smo v Nato vstopili, ker smo menili, da bo tako varnost večja in da bodo stroški nekoliko nižji, ob tem pa ne moremo pobrati samo prednosti Nata, temveč moramo tudi sami kaj prispevati, je poudaril.
Boris Doblekar (SDS) je ob tem izrazil prepričanje, da bi se državljani na referendumu danes znova odločili za vstop v Nato.
Matej T. Vatovec (Levica) pa glede izida vnovičnega referenduma o Natu meni nasprotno. Ravno vključenost v Nato je lahko potencialno varnostno tveganje, saj so intervencije Nata v tujih državah povzročile teroristične napade ponekod v Evropi, meni.
Člani odbora so zavrnili vse predlagane sklepe Levice, s katerimi bi denimo odbor ministrstvo za obrambo vlado pozval k odstopu od pogodbe za nakup oklepnikov, obrambnega ministra pa, da se do nadaljnjega posvetuje z odborom za obrambo o vseh večjih nakupih oborožitvenih sistemov in vojaške opreme. Robert Pavšič (LMŠ) je pri tem dejal, da bi bilo nedopustno vmešavanje politike v strokovne odločitve.
Na predlog koalicijskih poslancev pa so člani odbora sprejeli sklepa, da se je odbor seznanil s postopkom sklenitve pogodbe za nakup oklepnikov in da predlaga ministrstvu, da ga o sklenjenih pogodbah o nabavi najpomembnejše vojaške opreme in oborožitve redno seznanja.
