Dober teden dni po prihodu novega ministra na finančnem ministrstvu hitijo s pripravo predloga sprememb proračuna za leto 2019. Ta mora v obravnavo v DZ priti najpozneje do 1. oktobra, a letos bi zaradi sestavljanja vlade lahko prišlo do krajše zamude. Na ministrstvu pravijo le, da bo vlada predlog sprememb pripravila čim prej.
Proračun za leto 2019 je DZ sprejel že novembra lani, ko je za vse proračunske uporabnike skupaj predvidel 9,7 milijarde evrov porabe, medtem ko naj bi se v državno blagajno steklo skoraj 54 milijonov evrov več. V skladu s poslovnikom državnega zbora mora vlada morebitne spremembe teh načrtov poslancem predlagati najpozneje do 1. oktobra, ko je tudi rok za vložitev predloga proračuna za leto 2020.
Letos bi se sicer to lahko zgodilo kakšen dan pozneje. Po junijskih predčasnih parlamentarnih volitvah je Slovenija vlado dobila šele 13. septembra, novi finančni minister Andrej Bertoncelj pa je posle od dotedanje ministrice Mateje Vraničar Erman prevzel dan pozneje. Na finančnem ministrstvu so za STA potrdili, da aktivnosti v smeri priprave predloga sprememb proračuna že potekajo, na vprašanje, ali bo v DZ posredovan pravočasno, pa odgovorili le, da bo pripravljen čim prej.
Pripravo predloga sprememb proračuna za prihodnje leto je med svojimi prvimi nalogami na položaju ministra izpostavil tudi Bertoncelj na zaslišanju pred člani odbora DZ za finance. “Nemudoma bo treba zavihati rokave,” je orisal in ocenil, da bo treba v proračun za leto 2019 vnesti predvsem tri velike popravke, in sicer pri predvidenih sredstvih za plače in socialne transferje ter pri evropskih sredstvih.
Ob upoštevanju obveznosti, ki še niso bile načrtovane ob lanskem sprejemanju proračuna za leto 2019, bo treba upoštevati tudi javnofinančne omejitve, kot jih določa fiskalno pravilo. Tega namerava Bertoncelj spoštovati. “Koalicijska pogodba je zame usmeritev,” je dejal o napovedanih ukrepih nove vlade z različnih področij, vendar dodal, da bo poraba v okviru naših zmožnosti – “če bo BDP rasel kot sedaj, bomo imeli bistveno več manevrskega prostora”.
Ker se bodo leta 2019 dokončno sprostili vsi omejevalni ukrepi pri plačah javnih uslužbencev iz kriznih let, bo treba zagotoviti dodatna sredstva za plače. Po grobi oceni vlade manjka 100 milijonov evrov, a ne gre spregledati dejstva, da so se že takoj po zaprisegi novih ministrov oglasili sindikati, ki so spomladi po odstopu premierja Mira Cerarja zamrznili sindikalne aktivnosti do imenovanja nove vlade.
Bistveno več denarja bo treba prihodnje leto nameniti tudi za transferje posameznikom in gospodinjstvom, še posebej s področja sociale. Letos sprejeta zakonodaja, s katero se med drugim zvišuje znesek denarne socialne pomoči, kot tudi ugodni makroekonomski kazalniki namreč zahtevajo povečanje sredstev tudi na tem področju. Bertoncelj je tako ocenil, da učinki večjih transferjev na področju sociale letno dosegajo 100 milijonov evrov.
Prerazporeditve bodo prav tako potrebne pri pravicah porabe za črpanje evropskih sredstev. To je v letošnjem letu pod načrti, zato je treba kohezijsko ovojnico “preseliti” v prihodnja leta, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
Da je črpanje evropskih sredstev v tekoči finančni perspektivi 2014-2020 velik problem, so novega ministra za razvoj in kohezijo Marka Bandellija opozarjali tudi opozicijski poslanci na zaslišanju v DZ. Bandelli se je strinjal, da je treba na tem področju narediti več, a njihov pesimizem vendarle nekoliko omilil. Ni res, da bi bilo doslej počrpanih samo 175 milijonov evrov oz. šest odstotkov vsega, kar je v tej perspektivi namenjeno Sloveniji, pač pa je ta delež pri 16 odstotkih, je povedal.
Bertoncelj bo moral pri pripravljanju proračuna prisluhniti tudi občinam, že vrsto let nezadovoljnim z višino povprečnine. Uvodni sestanek s predstavniki združenj je bil ravno v teh dneh in čeprav je finančno ministrstvo predlagalo za približno pet evrov višji povprečni znesek na prebivalca, kot je za leto 2019 predviden zdaj, v občinah opozarjajo, da to ne bo zadoščalo za pokritje njihovih dejanskih stroškov.
V prihodnjih proračunih bo ključni dejavnik povečevanje prihodkovne strani. Koalicijski partnerji so že razburili predvsem gospodarstvo z napovedjo nekaterih novih oz. višjih davkov, a Bertoncelj za zdaj govori le o “celovitem in proračunsko nevtralnem davčnem prestrukturiranju”. Kot je poudaril pred poslanci, je treba pri davčni politiki “ravnati zelo previdno, skrbno, s tresočo roko”. “Ne morete vsak teden udariti z neko spremembo davkov,” je dejal.
Vlada se v okviru priprave proračunskih dokumentov redno seznani tudi z najnovejšimi gospodarskimi napovedmi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ta bo jesensko napoved gospodarskih gibanj predstavil v kratkem. V zadnji napovedi, objavljeni spomladi, je sicer Sloveniji za letos napovedal 5,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa v višini 3,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke bolje od napovedi, ki jo je vlada upoštevala lani jeseni pri pripravi proračuna za leto 2019.
