Župan Murske Sobote Aleksander Jevšek, sicer član Socialnih demokratov, je Komisiji za nagrade in priznanja predlagal, da častni občan postane Milan Kučan. Predlog je na zadnji seji mestnega sveta pred poletnimi počitnicami obravnaval tamkajšnji mestni svet, podprlo ga je 14 svetnikov, nasprotovalo pa mu je 7 svetnikov iz vrst SDS, NSi, Modre liste Antona Štihca in Liste Mirana Forjaniča. V SDS so v pojasnilu med drugim zapisali, da si Mestna občina Murska Sobota ne zasluži, da ima za častnega občana Kučana, ki je odkrito nasprotoval slovenski osamosvojitvi, pojasnilu pa so priložili nekatere Kučanove izjave. Jevšek je sicer kot razlog za svoj predlog navajal Kučanove aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja, od katere so imeli največ koristi prijatelji režima.
V četrtek so na zadnji seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota pred poletnimi počitnicami obravnavali tudi predlog Komisije za nagrade in priznanja, ki ji je župan Aleksander Jevšek iz vrst Socialnih demokratov predlagal, da častni občan postane Milan Kučan, ki mu samostojna Slovenija, po njegovih lastnih besedah, ni predstavljala intimne opcije. Predlog je podprlo 14 svetnikov, proti pa jih je glasovalo sedem in sicer iz svetniških skupin Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Modre liste Antona Štihca in Liste Mirana Forjaniča.
SDS: Mestna občina Murska Sobota si ne zasluži, da ima za častnega občana gospoda Milana Kučana
“Spoštovane svetnice in svetniki, 1. člen Odloka o priznanjih MOMS glede pogojev in načinov podeljevanja priznanj posameznikom pove: Priznanje Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota in Republike Slovenije. Gospod Milan Kučan je bil proti osamosvojitvi Slovenije in znano je, da samostojna Slovenija ni bila njegova najintimnejša želja,” so v svojem pojasnilu zapisali v svetniški skupini SDS.
V pojasnilu so navedli nekatere Kučanove izjave:
“Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta…Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo”, izjava leta 1988
“Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti”, izjava 1989
“Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem”, leta 2015
“V kolikor slovenski narod ne bi imel sanj in bi slepo sledil ideologiji posameznikov, verjetno danes v tem hramu demokracije ne bi razpravljali o potencialnih nagrajencih v samostojni Republiki Sloveniji in Mestni občini Murska Sobota. Svetniška skupina Slovenske demokratske stranke meni, da si Mestna občina Murska Sobota ne zasluži, da ima za častnega občana gospoda Milana Kučana,” so še sklenili.
Foto: STA
Jevšek svoj predlog nerodno pojasnjuje s Kučanovimi aktivnostmi ob 100. obletnici priključitve Prekmurja, kjer so si žepe napolnili njegovi prijatelji
Jevšek je sicer svoj predlog skušal pojasniti z izgovorom, da je Kučan kot predsednik Odbora za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, veliko naredil za soboško občino in Prekmurje.
Kučan naj bi se takrat oglasil pri direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu in si izboril financiranje dokumentarnega filma o 100-letnici “Za Prekmurje gre.” Pod film je avtorsko podpisan Zavod Sončnica Štefana Celca in Brigite Bavčar. Slednja je polsestra Geze Vogrinčiča, moža Gabi Čačinovič Vogrinčič in enega najtesnejših prijateljev Kučana.
Foto: Twitter
Kadunc naj bi takrat primaknil 30 tisoč evrov, denarja plačnikov prisilnega RTV prispevka, na RTV Slovenija pa so se nato odločili celo, da svete maše ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev, ki je potekala v soboto, 17. avgusta 2019, v Beltincih ne bodo prenašali v živo, temveč so posnetek svete maše predvajali zgolj v nedeljo dopoldne.
Prekmurje v srcu (Foto: posnetek zaslona)
Tudi pri izbiri logotipa je bilo podobno, Kučanov odbor naj bi se na javnem razpisu potrudil, da je bil izbran hišni izvajalec. Po mnenju mnogih je šlo pravzaprav za ponaredek, Kučanovemu odboru pa je odprto pismo poslal tudi grafični oblikovalec Srečko Merklin, ki se je med drugim spraševal, kako sta Kučana uspela prepričati neoriginalnost in plagiatorstvo.
Rok Krajnc
