Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Ker se tudi po treh letih še ni začelo sojenje za posilstvo mladoletnice Palestincu Mustafu Alnajjarja, ki je bil pozneje na proslavljanju zmage Gibanja Svoboda kot partner aktivistke Faile Pašić, je novinar Domovine Nenad Glűcks, ki je še na Reporterju to dogajanje razkril, prosil za odziv Inštitut 8. marec aktivistke Nike Kovač, ki se predstavlja kot veliki zaščitniki pravic žensk.
Vprašal jih je, kako komentirajo počasno delo slovenskega pravosodja v primeru te prijave za posilstvo mladoletnice. Včeraj je Nova24TV poročala o novem posilstvu mladoletnice, ki se je zgodilo na območju Bežigrada, nasilen bi naj bil, kot so mediju potrdili iz policije, 34 letni moški iz Borundija. Da pa je na javnih krajih v državi nevarno, pa kažejo sodni postopki, za katere novinarji občasno izvemo, tak denimo od konca lanskega leta poteka proti Abazaju G. in Aleksandru Š. zaradi nasilništvo, ker sta se fizično lotila Ksavra Konstatina T., ki je z Mathiasom H. prišel preverit, ali je vse v redu na ženskem stranišču, kamor je Abazaj pred tem vstopil za Vereno in jo tam spolno nadlegoval. Pred tem sta jo z Aleksandrom prepričevala, da žensko stranišče ne deluje in da mora zaradi tega na moško. A ni nasedla.
Javnosti policija, če novinarji ne izvedo mimo njih, posilstva migrantov, pa tudi naših državljanov, v dnevnih obvestilih prikriva celo, če se zgodijo na javnih krajih. Kdo je odločil, da morajo prikrivati te dogodke, tudi niso pripravljeni razkriti. Da to javnost nima pravice vedeti, jim je, ko sem sprožil spor, pritrdila tudi informacijska pooblaščenka.
Glűcks opozarja, da je bil Inštitut 8. marec pobudnik akcije »Samo ja pomeni ja«, za bolj striktno definicijo kaznivega dejanja spolnega napada in posilstva. Pričakovali bi torej njihov odločen odziv tudi v primeru Alnajjarja, kjer tožilstvo zoper obdolženca najprej ni predlagalo pripora, zdaj pa se zaradi počasnosti postopka na ljubljanskem sodišču glavna obravnava po treh letih ni še niti začela. Palestinec se je medtem decembra lani vendar znašel v priporu in sicer kot taksist, ko se je zaključila akcija proti večji skupini, ki ji specializirano državno tožilstvo očita kazniva dejanja zlorabe prostitucije, preprodaje drog in prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države (tihotapljenje migrantov). Obdolženi so, da so v Slovenijo skupno zvabili 43 žrtev, ki so jih novačili za prostitucijo. Kriminalna združba se je ukvarjala tudi s tihotapljenjem migrantov. Pri tem so sodelovali večinoma taksisti, po ugotovitvah policije tudi azilant Alnajjar, ki bil obdolžen za tihotapljenje ljudi. On je bil po ugotovitvah policije v združbi izredno dragocen člen, saj je njegov materni jezik arabščina, poroča Glükcs.
Alnajjarja smo lahko opazili tudi na protestih v središču Ljubljane za priznanje Palestine po brutalnih terorističnih napadih, ki so jih izvedli iz Gaze in vojni, ki jo je to sprožilo.
Iz 8. marca na vprašanja ni bilo nikakršnega odziva. Glücks je zapisal: “Niti ene same besede kritike pravosodnega sistema ali besede podpore pogumnemu dekletu, ki je dalo prijavo, pa je bilo po tem deležno takšnega ravnanja pravosodja.”
Da je na javnih krajih po državi za ženske nevarno, kaže tudi sodni postopek zaradi dogodka, ki ga je doživela Verena s prijatelji, ko sta jo poskusila v intimnosti na stranišču “prepričati” Abazaj G. in Aleksandar Š. Ko so sčasoma posredovali njeni prijatelji, ker se ni vrnila iz stranišča, pa je prišlo do pretepa. To kaže sodni postopek, v katerem sta se znašla Abazaj G. in Aleksandar Š, proti katerima je obtožnico za nasilništvo tožilstvo vložilo 8.12. 2023. Opis nasilja nad žensko v sodnem spisu je takšen:
Takrat sta do stranišča prišla njena prijatelja Ksaver Konstatin T. in Mathias H., ki sta spraševala ali je vse v redu in pred kabino zagledala drugo obtoženega Aleksandra, ki je tam stražil. V ugovoru na obtožnico je obramba zanikala, da bi Aleksandar tam stražil, pred vrati je bil, ko je sam povedal, da bi “še on kaj imel”. Ko sta prišla prijatelja, je Verena zbežala iz stranišča in bara, kar kaže tudi videoposnetek kamere. Pri zdravniškem pregledu pozneje pri ženski niso odkrili poškodb genitalij ali sledi obdolžencev. Ali je šlo za posilstvo, sodišče še ni odločilo, je pa senat, ki ga je vodila sodnica Marjeta Dvornik, zavrnilo ugovor Aleksandra, da ni sodeloval pri nasilništvu. Ksaver Konstantin je poskušal zadržati Abazaja, a sta z njim obdolžena fizično obračunala, kar kažejo tudi posnetki kamer, kot so ugotovili zdravniki pa je bila posledica lahka telesna poškodba zgornje strani leve ustnice.
Ugovor Aleksandra, da ni bil sostorilec nasilništva, je sodišče kot neutemeljen zavrnilo.
