Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 14,23-29): Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To sem vam povedal, dokler sem še med vami. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaší. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodí, da boste verovali, ko se zgodí.
Naslov tokratne duhovne misli, ki se nanaša na evangelijski odlomek te nedelje, bo morda koga celo spomnil na osrednje geslo srečanja mladih v Stični pred skoraj četrt stoletja, natančneje septembra 1998. To je bila sicer tudi poslanica papeža sv. Janeza Pavla II. za svetovni dan mladih tistega leta.
V tem govoru se že nekako oddaljujemo od osrednjega velikonočnega dogodka in se približujemo binkoštnemu dogodku, na katerega je Jezus učence pripravljal na veliki četrtek z znamenitim zelo dolgim govorom po zadnji večerji, ko je napovedal prihod Svetega Duha. Odlomek, ki ga beremo tokrat, je vsebinsko zelo bogat. Jezus obljublja, da bo tisti, ki bo izpolnjeval zapovedi, v polnosti deležen Božjega blagoslova, saj bosta Jezus in Oče »prebivala pri njem«. A ključno je, da ostanemo zvesti. Vera (fides) pomeni predvsem zvestobo, slednja pa je povezana z ljubeznijo. Jezus namreč postavlja pogoj: »Če me kdo ljubi…« Ne sili nikogar k temu, ljubezen namreč pušča popolno svobodo. A resnična ljubezen se izkazuje v našem trudu, da izpolnjujemo Jezusovo zapoved. Jezus tako nagovarja mojo svobodo. Odločiti pa se moram sam, kaj bom storil.
Več si lahko preberete TUKAJ.
