Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 1,29-39): Tisti čas je Jezus prišel iz shodnice in se z Jakobom in Janezom takoj napótil v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali.
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.
V vseh štirih evangelijih najdemo veliko število čudežev, ki jih je storil Jezus. Pa ne samo Jezus, ampak tudi njegovi učenci. Ko jih je poslal na misijon, so poročali, da so jim bili celo hudi duhovi pokorni, ko so jih izganjali. Sicer pa je največ omenjenih čudežev povezanih z ozdravljenjem bolnih ter duhovnim osvobajanjem. Jezusova ozdravljenja so izstopala predvsem pri tistih, pri katerih ni bilo človeško gledano nobenega upanja več: hromi, slepi, gluhi oz. gluhonemi – da obujanja mrtvih sploh ne omenjamo. Te pripovedi o čudežih se nam zdijo kar nekoliko neverjetne, predvsem zaradi miselnosti, da je bilo to pač takrat in da je od Boga nespodobno pričakovati ozdravljenje oziroma zanj prositi. In da mora človek sprejeti trpljenje, kakršno je.
Toda če bi Jezus mislil tako, zagotovo ne bi delal takšnih čudežev. Kajti trpljenje je tako ali tako realnost našega časa, ker dokler bosta na svetu greh in človekova svoboda, pa tudi prisotnost naše padle narave, toliko časa bo navzoče trpljenje – dokler ne bo ob koncu časov stvarstvo poveličano. Na križu pa se je zgodil dogodek t. i. božanske zamenjave – Jezus je nase vzel vse bolezni, vso trpljenje, vsa prekletstva tega sveta od začetka do konca, čeprav je bil sam popolnoma nedolžen. Za nas je plačal dolg, da bi bili mi, grešni ljudje, pomiloščeni. To pa pomeni, da smo v moči tega dogodka na križu na Golgoti dejansko lahko oproščeni prekletstev in tudi bolezni. Zakaj bi sicer Jezus sploh dal naročilo učencem (torej tudi nam), naj ozdravljajo (ozdravljamo) bolnike?
