Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je včeraj, 8. aprila 2020, sodeloval na neformalni videokonferenci ministric in ministrov, pristojnih za kulturo in medije, o vplivu COVID-19 na kulturni in kreativni sektor.
Ministri so izmenjali informacije o načinih pomoči, ki jih za kulturni in kreativni sektor sprejemajo države članice na nacionalnih ravneh, ter o vrstah ukrepov, ki lahko na evropski in na nacionalni ravni trajnostno okrepijo kulturni in kreativni sektor.
Ker se kulturne politike, ki so v pristojnosti držav članic, precej razlikujejo, so ministri izmenjali tudi mnenja o tem, kako bi si lahko s tem naborom najbolje medsebojno pomagali. Na komisarje, še posebej na komisarko Gabriel, ki ima v svojem portfoliu tudi program Ustvarjalna Evropa, so naslovili apel po prilagoditvi programov tako, da bo sredstva moč takoj usmeriti v blažitev posledic in, ko bo to mogoče, ponovno oživitev sektorja. V tem sektorju se bodo namreč posledice poznale še dolgo in najhujše bo prišlo z zamikom. Potrebni so posebni sektorski ukrepi, saj je kultura pomembna tudi za ohranjanje demokracije.
Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel je na neformalni videokonferenci ministrov med drugim dejala, da bo kultura eden izmed petih sektorjev, ki jih bo Evropska unija še posebej podprla.
Minister dr. Simoniti je uvodoma izrazil obžalovanje zaradi nedavnega potresa, ki je prizadel predvsem Zagreb, prestolnico naše sosede Hrvaške. Slovenski strokovnjaki s področja varovanja kulturne dediščine so se že povezali s svojimi hrvaškimi kolegi in jim ponudili svojo pomoč. Prav tako je slovenski minister svoje ministrske kolege seznanil z razveseljujočo novico, da je Prešernova Zdravljica, slovenska državna himna, pred dnevi prejela znak evropske dediščine, na kar smo v časih, ko epidemija koronavirusa nikomur ne prizanaša, še posebej ponosni, saj nas Zdravljica nagovarja k sožitju in sodelovanju.
Zaradi pandemije so kulturne ustanove in prizorišča zaprla svoja vrata. Kulturni in kreativni sektor, vključno z mediji, spada med sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela. Ministrstvo za kulturo RS je za kulturni in kreativni sektor oblikovalo ukrepe za omilitev posledic epidemije, ki so vključeni v Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).
Minister je izpostavil, da ZIUZEOP prinaša prve pomembne ukrepe za omilitev posledic epidemije tudi za področje kulture. Dejal je, da ”sprejeti ukrepi zagotavljajo plače za zaposlene v javnih zavodih s področja kulture. Čeprav so programi zaustavljeni, javni zavodi zaprti, sprejeti ukrepi ščitijo tako posameznike kot delovanje ustanov, programi pa so zvečine preloženi na čas, ko bo bolezen minila.” Ustvarjalkam in ustvarjalcem, vezanim na pogodbe, bo izplačano finančno nadomestilo. Prav tako je minister Simoniti poudaril, da so samozaposleni s področja kulture in umetnosti, vezani na projekte ali povezani z drugimi oblikami dela, najranljivejši. Vlada RS je zato prejela ukrepe, ki veljajo za čas epidemije.
Na področju samozaposlenih so bili sprejeti ukrepi, in sicer upravičenost do temeljnega dohodka, oprostitve plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kar bo krila Republika Slovenija, ter akontacij dohodnine.
Na podlagi zakona so do ukrepov za plačilo nadomestila delavcem na začasnem čakanju na delo upravičeni delodajalci, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko, kar pomeni, da v to definicijo spadajo tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju kulture. Nevladne organizacije so tako upravičene do povračila izplačanih nadomestil plače delavcev, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledice epidemije ali višje sile. Drugim nevladnim organizacijam in društvom, ki delujejo na področju kulture in umetnosti (npr. ljubiteljska kultura) država krije plače za zaposlene, ostalim pa, če so vezani s temi organizacijami oz. projekti, ugodnosti, ki jih imajo kot samozaposleni.
Prav tako je minister dejal, da ”kultura in umetnost trenutno živita v okrnjeni obliki, a naš kulturni prostor ni zamrl, saj so mnoge oblike žive preko družbenih medijev, olajšan je dostop do knjižnih elektronskih izdaj.”
Minister Simoniti je poudaril evropsko večkulturnost, potrebo po upoštevanju specifik manjših držav in fleksibilnost pri financiranju, tako na EU kot nacionalnih ravneh, dejal je, da ”se zaveda, da kulturne politike delujejo v pristojnosti članic Evropske unije, vsaka članica ima svoje kulturne, gospodarske in jezikovne značilnosti. A brez povezovanja med nami so vprašljivi tudi evropski projekti. Zato je tako nujno, da so vsi ukrepi, ki jih trenutno sprejema Evropska komisija, dostopni tudi za raznolike potrebe kulturnih sektorjev v posameznih državah.”
Evropska komisija naj se odzove hitro, a naj pri tem ne pozabi na vlogo nacionalnih upravljavskih odborov programa Ustvarjalna Evropa, ki so jim nacionalne specifike dobro znane. Glede ukrepov, ki bi lahko trajnostno okrepili kulturno kreativni sektor, pa je minister Simoniti menil, da bi se morali ti odraziti predvsem v prioritetah nove kohezijske politike 2021-2027 in v povezovanju kulturno kreativnega sektorja z gospodarstvom in tehnologijo, zato naj bo temu dan ustrezen poudarek tudi v drugih programih, npr. v programu Obzorje Evropa.
Vir: MKGOV
