Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v intervjuju za RTV SLO o migracijah in migracijski krizi razkrila marsikaj, od tega, da je problem migracij obstajal že pred volitvami, do tega, da to vendarle niso “begunci” – vse to, na kar desnica že ves čas opozarja. Priznala je, da je struktura migrantov drugačna kot v prejšnjem valu, saj so sedaj večinoma moški, tako da ne moremo govoriti o “beguncih”, ampak o ilegalnih migrantih.
Vprašala se je tudi, kam je usmerjena ta solidarnost, ki jo kažemo, in poudarila, da je bolj kot to pomembno vprašanje, “kdo ima pravico vstopa v EU”? “Ker imajo potem argumenti držav, kot jih imata Avstrija in Italija, dejansko težo – in se res pogovarjamo o ilegalnih migrantih.” Govorila je tudi o državah, ki so prej sprejemale migrante – kot sta Nemčija, Švedska -, in da sedaj same obžalujejo svojo odprto politiko. Dejala je še, da Slovenija s svojo liberalno politiko “daje signal, da smo migracijsko odprti”, in spregovorila o svojem odnosu do Cerarjeve koalicije ter o tem, da je bil Cerar kritičen do njenega dela in ji je očital, da je z migranti “pretrda”.
Voditelj jo je v začetku izzval glede znanega primera sirskega migranta Ahamada Shamija, da je s svojimi postopki razočarala kolege iz SMC-ja. Sama je večkrat poudarila, da to ni “stvar nekih ideoloških razprav, saj minister ni pristojen za vodenje individualnih konkretnih upravnih postopkov in to tudi ni stvar političnega nadzora”. Pri migracijskih vprašanjih je pomembno, da se vsi državni organi držijo svojih pristojnosti, tudi z načelom delitve oblasti, je dodala in poudarila, da je “nesprejemljivo to, da se ljudje na visokih državnih položajih popolnoma poistovetijo s temi stališči (v primeru Shami), brez neke kritične distance, ker to tudi škoduje avtoriteti države in onemogoča učinkovito spopadanje s tistimi izzivi, s katerimi se država mora spopadati, če želi vzpostaviti družbeni red”.
Preberite tudi: Bo predsednik Pahor le dokazal, da ima hrbtenico, in ostro obsodil laži in manipulacije Andreje Katič, ki jih je izrekla na izdajalski slovesnosti in nacionalni televiziji?!
Zakaj se o številnih migrantih, ki so na poti proti Sloveniji, ni govorilo pred volitvami?
Govor je bil tudi o tem, da tuji mediji, predvsem hrvaški in iz Bosne in Hercegovine, usklajeno poročajo o prihodu migrantov, pri nas pa pred 3. junijem (ko so bile volitve) o tem v medijih ni bilo ne duha ne sluha. Saj ljudje dobijo občutek, da so se migracije začele po 3. juniju. Ministrica je pritrdila, da se je to dogajalo na mejah tudi pred volitvami, a da “na procese medijev nimamo vpliva”. Glede na to, da so migranti krenili iz Velike Kladuše na Hrvaško, val je bil zaustavljen, prehod Velika Kladuša s Hrvaško pa zaprt, zato bodo migranti krenili proti drugim prehodom – ali se bojimo tega vala, ki naj bi prišel iz Bosne? Ministrica Györkös Žnidarjeva se pri tem vprašanju boji predvsem problema, ki ga vidi, in to je, da se občutno povečuje število migrantov, ki prihajajo skozi zunanje meje EU na schengensko mejo. “Dejstvo je, da države zahodnega Balkana morajo opraviti svoj del, zagotoviti varnost, registrirati ljudi, se držati sprejetih dogovorov, vključno z zavračanjem – države ne smejo (glede na to, da so tudi kandidatke za EU) nastopati zgolj in samo kot nek prevoznik proti EU,” je dejala ministrica.
Struktura migrantov – večinoma moški, skoraj ni družin
Da pa so problemi z migranti večji kot leta 2015, pa ministrica pripisuje strukturi migrantov – saj gre predvsem za moške, skoraj ni družin: “Predvsem prihajajo iz Pakistana, Maroka, Alžirije, so tudi bolj zahtevne strukture, kot v prvem valu – takrat so res bežali pred vojno, a so bili tudi mešani migracijski tokovi.” Bistvena okoliščina, po kateri se sedanja situacija razlikuje od takratne, je, da je popolnoma jasno, da tranzita ne bo, poleg tega pa v sedanji situaciji tudi ne bo več možno uporabljati določil schengenskega zakonika na način, kot je bilo to takrat v praksi izvedeno. “Spomnimo se, da je takrat državni zbor naložil vladi, da mora migracijski tok obravnavati humanitarno, kar pa je v praksi pomenilo, da se je uporabljal 5. člen schengenskega zakonika, ki omogoča humanitaren vstop. Teh okoliščin sedaj ne bo, saj so tudi države okoli nas spremenile retoriko.”
Tiste države, ki so sprejemale migrante, to sedaj obžalujejo
Da je stanje zaradi migrantov v teh državah (Nemčija, Švedska) zapleteno, se ministrica strinja in pravi, da so za te težave zagotovo “vezni člen ravno migracije”. Saj države nosijo posledice odprtosti meja in dobrodušnega gledanja na migrante. “Ta odprta politika je spremenila strukturo migracijskega toka in ga tudi okrepila. Odkrilo se je tudi, da je njihov zvezni urad za migracije in begunce (v Nemčiji) prošnje odobril brez utemeljitev – mimo pogojev, ki so za to predpisani.” O čemer smo poročali tudi mi, ko so uradniki v azilnih domovih sprejemali podkupnino od migrantov, v zameno za sprejetje prošnje za azil. “Mednarodna zaščita in migracija nista ista pojma in azilni domovi se ne smejo izkoriščati za migracijski kanal v EU.”
Nevladne organizacije nimajo pravice diktirati politike priseljevanja v EU
V Sloveniji je bilo pred volitvami le besedičenje o sovražnem govoru, populizmu, s čimer se ne strinja niti Györkös Žnidarjeva: “Pri nas je še vedno stanje duha, da bo mogoče migracije obravnavati le na verbalnem nivoju, z borbo zoper populizem, zoper sovražni govor, a to dejansko ni rešitev v teh zgodbah, ker se mi zdi, da se v teh državah, ki so se tudi povezale v koalicije zoper ilegalne migracije, dogaja nek preskok.” Omenila je notranjega ministra Italije Salvinija: “To, kar govori, ima zagotovo neko težo – namreč, po eni strani je pomembno, da imamo koncept reševanja ladje v stiski na morju, načrtno prevažanje ljudi iz Libije v Italijo pa je nekaj drugega in menim, da nevladne organizacije ne morejo diktirati politike preseljevanja EU, ker konsenza, da bi vsi lahko prišli v EU, ni.”
EU nima mehanizma: Vsi migranti gredo v redni postopek za azil in to deluje kot faktor pritega migrantov!
Strinjala se je, da pri politikih iz Avstrije, Italije in Madžarske ne gre le za sovražno retoriko in odnos do priseljencev, ampak da imajo za to tudi svoje razloge. “Na migracije je treba gledati realno in glede na to, da smo EU, moramo najti nek koncept, ki je vzdržen, in eno od izhodišč je varovanje zunanjih meja EU, po drugi strani pa so vprašanja o solidarnosti. Vprašati pa se moramo, kam je usmerjena ta solidarnosti oziroma kdo ima pravico vstopa v EU? Argumenti države, kot jih imata Avstrija, Italija, potem pretehtajo, ker se potem dejansko pogovarjamo o ilegalnih migrantih.” EU sploh nima kriznega mehanizma za take situacije, pravi Györkös Žnidarjeva, “ker se zadeve premikajo v zelo nekonstruktivnih smereh glede spremembe zakonodaje – gre v smeri: vsi ki prihajajo, gredo vsi v redni postopek, a to več ni krizni mehanizem, ampak distribucijski mehanizem in deluje kot faktor pritega in se ne bo dobro končalo”. Ker migracije so izziv za stabilnost in treba jih je omejevati.
Slovenija je majhna in ranljiva
Da je Slovenija manjša država in da je zato tudi bolj ranljiva, je potrdila ministrica in dodala, da določeno število migrantov za Slovenijo lahko predstavlja problem, kar za veliko državo ne velja. Izključiti pa tudi ne more nevarnosti žepa, o katerem se govori, saj vse države okoli nas zapirajo meje. Ministrica dodaja, da žal dajemo signal, da smo odprti za migracije: “Slovenija trenutno zagotovo izstopa po levosredinski vladi in tudi dogajanja okrog medijsko odmevnih postopkov in tudi odprta liberalna zakonodaja dajejo signal, da smo migracijsko odprti.”
Spregovorila je tudi o konfliktih znotraj vlade, o katerih je dejala, da je bil predsednik vlade Miro Cerar kritičen do njenega odnosa do migrantov in da je dejal, da so bila njena stališča pretrda. “A glede na to, da širše državne strategije ni bilo, drugače ni šlo,” je dejala in poudarila, da če ne bi bilo njene “trde politike”, te vlade že zdavnaj ne bi bilo več.
