11.2 C
Ljubljana
sobota, 25 maja, 2024

Mineva 430 let od znamenite zmage Slovencev nad Osmani

Piše: G. K. (Nova24tv.si)

Na današnji dan pred 430 leti je potekala znamenita bitka pri Sisku, v kateri so se spopadle krščanske in osmanske čete. Bitka se je končala z zmagoslavjem krščanske vojske oz. cesarskih sil, ki jih je vodil general baron Ruprecht von Eggenberg. Eden izmed vodij krščanske vojske je bil Andrej plemeniti Auersperg Turjaški, vrhovni poveljnik Vojne Krajine. Ker so bili za zmago nad osmansko vojsko najbolj zaslužni prav Slovenci (Kranjci, Korošci in Štajerci), zgodovinopisje beleži bitko kot veliko zmago le-teh nad Turki. 

Po hudem porazu Turkov, izgubili naj bi do 10 tisoč mož (krščanske sile zgolj med 40—50), se je glavnina turških (osmanskih) sil preusmerila proti Srednji Evropi in Dunaju. Tako so se posledično končali večji turški vpadi na ozemlje Vojne krajine, Kranjske, Koroške in Štajerske. Posledično se je razbremenil vojaški pritisk na slovenske dežele.

Spopadi na Zahodnem Balkanu so postali bolj intenzivni po tem, ko je osmanski sultan Murat III leta 1590 sklenil mir s Perzijo. Cesar Rudolf II je uspel doseči premirje, po tem ko je na Muratov dvor poslal diplomatske odposlance, vendar se dogovorjeni 8-letni mir ni odnesel. Že naslednje leto je Murat pod pritiskom vojaških krogov na njegovem dvoru za poveljnika sil imenoval Hasana pašo Predojevića. Ta je izhajal iz Hercegovine, rojen v srbskem klanu Predojevićev. Nikolo so v mladosti odpeljali na sultanov dvor v Carigradu, kjer so ga preimenovali v Hasana.

Potem ko je hrvaški ban Tomaž Erdõdyja nad Predojevićevimi četami uspel doseči nekaj zmag, je ta na poti proti zahodu uspel zasesti pomembno utrdbo Bihać. Leta 1592 je dal zgraditi trdnjavo Yeni Hisar (Petrinja). Od tam je načrtoval napad na Sisak.

Trdnjava pri Sisku. Vir: Wikipedia

Trdnjava Sisak
Trdnjavo Sisak so začeli graditi leta 1544 in zaključili v nekaj letih. Nato je bila vključena v sistem Vojne krajine. Ko je Predojević dobil nalogo, da uniči Sisak, se je z 12 tisoč bojevniki utaboril ob Kolpi in začel z obleganjem. Napad je dobil odgovor v formaciji krščanske vojske, ki je štela približno 5000 mož, ki so prišli iz hrvaških in slavonskih krajišniških utrdb, banske hrvaške in zalednih slovenskih dežel.

Krščanska vojska je nastopila premišljeno. Turške čete so uspeli ujeti med dve reki, nakar je prišlo do nereda v njihovih vrstah, za nameček pa jih je ob boku napadla še posadka iz predhodno oblegane trdnjave. Posebne zasluge v bitki je imel kranjski plemič Andrej Auersperg – Turjaški, ki je vodil arkebuzirje (gre za enote, ki so bile oborožene s t. i. arkebuzami, posebnimi vrstami pušk).

Začel se je panični beg turških enot, ki so bile potisnjene v Kolpo, tam pa jih je ogromno utonilo, med njimi tudi poveljnik Hasan paša Predojević. Bitka je trajala vsega eno uro.

Hasanov plašč, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije. Vir: Narodni muzej Slovenije.

Da so prav Kranjci naredili največ za zmago nad Turki, priča prav posebna zgodovinska posebnost. Največja trofeja bitke, Hasanov plašč, je pripadala Andreju Turjaškemu. Plašč je nato prešel v last ljubljanske stolnice in je del zapuščinskega inventarja škofa Tomaža Hrena iz leta 1630. Iz Hasanovega plašča je dal Hren napraviti mašni plašč za ljubljansko stolico. Danes je plašč v Narodnem muzeju v Ljubljani.

Tudi sicer je zmagovalcem pripadal obilen plen. Zaplenjenih je bilo 39 topov, 10 turških zastav, veliko orožja, čelad z bogatimi ornamenti, dragulji, zlato, šotor Hasan paše z dragocenostmi in tudi njegov plašč.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine