Ljubljanski župan Zoran Janković se je po dvanajstih letih županovanja odločil, da se vnovič poda v lov za županski mandat, in to kljub pravnomočni obtožnici v zadevi Stožice, aferi Farmacevtka, zadolženosti Ljubljane, in še bi lahko naštevali. Očitno pa ima tudi “talent” za izbiro posebnih kadrov; ob zadnjih lokalnih volitvah je namreč na svojo Listo Zorana Jankovića na mesto mestnega svetnika uvrstil generalnega sekretarja Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića, ki je v zadevi poimenovanja Džamijske ulice zagrozil, da si bodo zapomnili vse, ki so bili proti temu ter izgradnji džamije. Človek se vpraša, kakšne sodelavce si bo izbral v primeru vnovične izvolitve?
Porić je namreč tisti, ki je predlagal, da se del Parmove ulice za Bežigradom, kjer se gradi džamija, preimenuje v Džamijsko ulico. Stranke levice so predlog sprejele, čeprav so jih strokovnjaki opozorili, da pridevnik “džamijska” ni slovenska beseda.
Svetniki SDS in NSi se niso uklonili
Vsem, ki so na seji mestnega sveta nasprotovali islamizaciji Ljubljane in Slovenije, je Porić javno zagrozil. Potem ko je pohvalil župana Zorana Jankovića, češ da muslimani ne bodo nikoli pozabili njegovega sodelovanja z njimi, pa je vsem drugim odkrito zagrozil: “Seveda pa si bomo zapomnili vse tiste, ki so bili proti in so ovirali projekt izgradnje džamije.” Kljub grožnjam so se svetniki iz vrst SDS in NSi odločili, da upoštevajo voljo četrtne skupnosti Bežigrad in četrtne skupnosti Šiška, ki sta nasprotovali poimenovanju ulice, ki vodi proti džamiji, v Džamijsko ulico.
Nevzet Porić (Foto: Demokracija)
Ker se je 24 mestnih svetnikov uklonilo grožnjam Porića, ni čudno, da so se temu primerno na družabnih omrežjih usule številne kritike, saj ljudje ne podpirajo izgradnje džamije in verskega središča iz katarskega denarja. Glede na to, da se je župan požvižgal na želje Ljubljančanov, se človek vpraša, kako to, da brez slabe vesti vnovič kandidira. Izkušnja iz preteklosti je namreč pokazala, da Janković po enakem ključu izbira tudi kandidate za mestne svetnike, zato je na Ljubljančanih, da se odločijo, kdo naj bo tisti, ki bo dejansko zastopal njihove interese v mestnem svetu. Zvoniti po toči je namreč prepozno.
H. M.
