Pri opravljanju dodatnih dejavnosti gre očitno za dvojna merila. Medtem ko so mediji razkrili, da nekdanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec ni pravočasno poročala o dodatni dejavnosti KPK, pa očitno njihovi mlini meljejo drugače, ko gre za drugačno politično opcijo ali funkcijo. Ko je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel javno zatrdil, da je za svoje revizorsko delo pri Fifi prejel pisno mnenje, je KPK razkril, da omenjenega soglasja ne morejo najti. Za razliko od Pivčeve, pa pri Veselu s strani medijev očitno za njegovo dodatno delo ni velikega zanimanja, čeprav je predsednik računskega sodišča oseba, ki bi morala imeti najvišjo integriteto v državi, menijo pravniki.
Pred meseci smo bili priča politično-medijskemu pogromu nad nekdanjo ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec. Po navedbah komisije za preprečevanje korupcije svojega dela ni prijavila najprej že kot sekretarka in kasneje kot ministrica. “Ugotovili smo, da o tem delu v roku ni pisno obvestila komisije ter ni predložila dovoljenja delodajalca in sklenjene pogodbe – tega ni storila niti v funkciji državne sekretarke niti kasneje v funkciji ministrice,” so takrat sporočili iz KPK. Pivčevi je bila kasneje izglasovana nezaupnica, medtem pa je kar nekaj ministrov v prejšnjih vladah “pozabilo” prijaviti svoje delo.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, določa pa tudi izjeme od te prepovedi, ki pod zakonsko določenimi pogoji dovoljujejo opravljanje pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške, kulturne, športne in publicistične dejavnosti ter vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem. Kot je znano, je Fifa predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela leta 2016 imenovala za predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost. Ker gre za neprofesionalno funkcijo, je Vesel še naprej ostal na čelu računskega sodišča, kljub temu da gre za revizorsko funkcijo, ki pa jo je Štefanec označil za “športno dejavnost”. Ker Fifa ne opravlja pridobitne dejavnosti, po mnenju Vesela, ta funkcija ni sporna. Toda dejstva kažejo drugače, revizija pa je še vedno veljala za izključno gospodarsko dejavnost.
Ob aferi maske, je določen del politike nestrpno pričakoval poročilo računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme, izsledek katerega bi jim omogočil sestavo nove vlade, kar jim drugače ni uspelo doseči. Poročilo Vesela zaenkrat ni razkrilo ničesar, nadaljevanje preiskave pa bo opravljala policija. V tem primeru niso bila razkrita koruptivna dejanja, ki so jih vsi nestrpno pričakovali. Namesto tega pa je kot bumerang v javnost pricurljala novica, da Vesel opravlja še dodatno dejavnost pri Svetovni nogometni zvezi Fifa s sedežem v Švici.
Kot je navedel Siol je Vesel pri Fifi zaslužil kar 202 tisoč evrov letno, kar pa sicer v tem primeru ni sporno, če je bil zaslužek pravilno predložen KPK. Po mnenju uglednih pravnikov je najbolj sporno, da je predsednik računskega sodišča opravljal dodatno dejavnost, javnosti pa še vedno ni predložil ustreznega soglasja o opravljanju dodatne funkcije s strani KPK. Medtem ko je Vesel trdil, da ima soglasje, ki naj bi ga KPK pripravila že za časa prejšnjega predsednika Borisa Štefaneca, pa soglasja o Veselovi dodatni dejavnosti, ne najdejo, kar naj bi presenetilo tako Vesela kot Štefaneca.
Funkcija predsednika računskega sodišča zahteva popolno nevtralnost
Kot navajajo ugledni pravniki, mora funkcijo predsednika računskega sodišča zasedati oseba, ki je popolnoma nepristranska. Poudarjajo, da mora biti predsednik računskega sodišča še bolj neodvisen, kot predsednik države. Denimo, manj problematični so v tem primeru ministri ali sam predsednik vlade, ki so člani določene stranke. Predsednik računskega sodišča pa ne, prav tako ne sme predhodno opravljati nobene državne funkcije zaradi katere bi lahko v svoji funkciji odločal pristransko. Omenjena dodatna dejavnost pri Fifi pa bi lahko njegovo nepristranskost postavila pod vprašaj.
Pravniki na koncu še poudarjajo, da gre v primeru računskega sodišča za ustavni organ, ki se nahaja v podobnem položaju kot ustavno sodišče. Poudarjajo tudi, da bi morala funkcija predsednika računskega sodišča temeljiti na moralnih vrednotah. Združljivost funkcije s postranskim delom na Fifi pa označujejo za razpad morale, saj bi moral biti ravno predsednik računskega sodišča predmet moralnih zavor. Pri tem pa še poudarjajo vlogo večinskih medijev v Sloveniji, ki so ob omenjeni zgodbi zadržani in neobjektivni.
