Mandatno-volilna komisija (MVK) je na današnji jutranji seji z osmimi glasovi za in tremi proti potrdila predlog o sestavi parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Kangler. DZ bo o predlagani sestavi komisije, v kateri bi sodelovale le tri opozicijske stranke, vodil pa bi jo poslanec SDS Žan Mahnič, glasoval na seji v četrtek.
Po odreditvi parlamentarne preiskave julija so poslanske skupine imele možnost predlagati v komisijo svoje člane. Predlagali so jih v SDS, NSi in SNS, tako da bi po predlogu sestave SDS v njem imela tri, NSi in SNS pa po enega člana. Ostale poslanske skupine v njej ne bodo sodelovale.
Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je na današnji seji MVK ponovil, da bi bilo smiselno, da se točka prestavi do odločitve ustavnega sodišča o dopustnosti delovanja preiskovalne komisije, saj da to poslovnik DZ omogoča. Poslanec SDS Jože Tanko pa mu je odvrnil, da v tem primeru velja poseben poslovnik, ki je namenjen delu preiskovalne komisije, po njem pa je DZ komisijo dolžan ustanoviti.
Po oceni vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana je ta preiskovalna komisija “slaba”. Kot je dejal, Kanglerja spoštuje in tudi sam meni, da se mu je zgodila krivica. Toda s preiskovalno komisijo se mu bo po njegovem mnenju povzročala še večja škoda.
Tudi po mnenju vodje poslanske skupine SMC Igorja Zorčiča je ustanovitev komisije problematična. Spomnil je, da so celo v skupini držav proti korupciji Greco opozorili na morebitno vmešavanje DZ v sodno vejo oblasti. “Krivice se dogajajo, a ta preiskovalna komisija tega ne bo rešila,” je opozoril.
DZ je parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu nekdanjega mariborskega župana in sedanjega državnega svetnika Franca Kanglerja odredil na julijski seji na zahtevo državnega sveta.
DS je zahtevo za preiskavo politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega pregona nekdanjega mariborskega župana in državnega svetnika Kanglerja zahteval na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist.
Seveda pa je usoda komisije negotova prav zaradi blokad, ki jih postavlja tranzicijska levica, ki se ob tem sklicuje na ustavo, hkrati pa isto ustavo grobo krši.
