Kakšni bodo cilji jezikovne politike v Sloveniji za naslednje petletno obdobje v hitro spreminjajoči se družbi?
Poslanec mag. Dejan Kaloh je na ministra za kulturo gospoda Zorana Pozniča naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s kršenjem Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS). Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju:
Spoštovani minister za kulturo, g. Zoran Poznič! 14. junija je na SAZU potekal posvet poimenovan »Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih«. Eminentni slovenisti in etablirani slovenski pisatelji so v svojih prispevkih upravičeno izražali zaskrbljenost, da se je slovenski jezik znašel v kritičnem položaju, nekateri pa so opozarjali tudi na serijsko kršenje Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) in bili zgroženi nad dejstvom, da pristojni inšpektorji ne ukrepajo in teh kršitev ne sankcionirajo.
Več členov Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) namreč govori o ustreznem poimenovanju pravnih oseb zasebnega prava, imena obratov, lokalov in drugih poslovnih prostorov, kakšna naj bodo besedila ob prodajnih izdelkih in storitvah in tako dalje.
Akademik in znani slovenist dr. Marko Jesenšek je na omenjenem posvetu primeroma navedel nekaj poimenovanj, ki so v evidentnem nasprotju z ZJRS, a takšna poimenovanja še kar vztrajajo pri nosilcih izvajanj posameznih storitvenih dejavnosti: »Balkan Beer, Wine park, Rojac law, Allegria, Gourmet over Mura, Expano, Hoodburger, Bar venezia, Glow Cafe, Music Cafe, Pizzerija La Cantina, Taxi Brzi.« Takšnih primerov nespoštovanja ZJRS in nezakonitih poimenovanj je po vsej Sloveniji še mnogo, kar je izredno zaskrbljujoče.
V skladu s 1. odstavkom 26. člena Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) je »za spremljanje izvajanja tega zakona, za oblikovanje jezikovne politike in za zagotavljanje možnosti za njeno izvajanje odgovorno ministrstvo, pristojno za kulturo.«
Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije pa je zadolžen nad izvajanjem tega zakona oz. nad izvajanjem več členov ZJRS, ki govorijo o rabi slovenščine pri uradnem delovanju, o rabi jezika v mednarodnem sodelovanju, o rabi slovenščine pri poimenovanju pravnih oseb javnega prava, glede poimenovanja poklicev in političnih funkcij, glede slovenščine na spletnih straneh, glede poslovanja s strankami, glede javnih obvestil in navodil, glede novinarskih konferenc, glede medijev, glede predstavitev dejavnosti in drugih oblik obveščanja javnosti, glede spletnega predstavljanja, glede javnih prireditev, glede mednarodnih prireditev, ki se financirajo iz javnih sredstev.
V zvezi s tem vas sprašujem sledeče:
1. Koliko inšpekcijskih nadzorov je nad izvajanjem ZJRS oz. nad relevantnimi členi zakona (5. člen, 6. člena, drugi odstavek 7. člena, 9. člen, 10. člen, 11. člen, prvi odstavek 14. člena, prvi odstavek 16. člena, 20., 21. in 22. člen, prvi odstavek 23. člena, drugi in tretji odstavek 23. člena, 24. in 25. člen), bilo s strani Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije izvedenih v zadnjih 15 letih?
2. Koliko glob je bilo za prekrške iz razlogov, ki jih navaja ZJRS v zadnjih 15 letih izrečenih pravnim osebam, koliko samostojnim podjetnikom posameznikom in koliko posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost?
3. S katerimi ukrepi in programi se na Ministrstvu za kulturo zavzemate za zaščito, ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji kot enega izmed konstitutivnih elementov slovenskega naroda?
4. Lani se je sklenila veljavna Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Ste na Ministrstvu za kulturo že pripravili novo resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019-2023? Če ne, kdaj jo imate namen pripraviti?
5. Kakšni bodo cilji jezikovne politike v Republiki Sloveniji za naslednje 5-letno obdobje v hitro spreminjajoči se družbi (nove tehnologije in novi načini komunikacije, vpetost v mednarodno znanstveno in gospodarsko okolje itd.)?
Vir: sds.si
