22.3 C
Ljubljana
četrtek, 11 avgusta, 2022

Lojze Peterle: Pred 30 leti nismo polnili kraških brezen, nismo delali na polarizaciji in nismo imeli političnih zapornikov

Piše: Nina Žoher (Nova24tv)

V okviru slavnostne akademije ob 30. obletnici Republike Slovenije, ki sta jo v torek, 21. decembra, organizirala Državni zbor RS in Društvo poslancev 90, je spregovoril tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Po njegovih besedah nas je osamosvojitev povezala in izpeljali smo jo za vse. “Zato jo lahko skupaj praznujemo.” Ob tem je Peterle v povezavi z aktualnim časom poudaril, da smo priča polarizaciji brez primere. “Naprej nas pelje samo ustavna smer in duh, iz katerega smo postavili samostojno Slovenijo. Takrat smo bili vsi “naši”. Ob novih izzivih vse bolj polarnega sveta so potrebni novi skupni cilji,” je izpostavil in dodal, da nič skupnega ni mogoče doseči brez temeljnega spoštovanja drugega in drugačnega ter volje po sožitju.

Na slavnostni akademiji, kjer so med drugim spregovorili tudi predsednik Društva poslancev 90 in delegat osamosvojitvene skupščine Marjan Podobnik, predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič, prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšča, predsednik Vlade in v času slovenskega osamosvajanja minister za obrambo Janez Janša ter predsednik Republike Slovenije in delegat osamosvojitvene skupščine Borut Pahor, je Peterle uvodoma povedal, da je počaščen z visoko častjo, da lahko v letu tridesetletnice proglasitve samostojne in demokratične države Republike Slovenije nagovori tiste, ki so jim volivke in volivci aprila 1990 zaupali odgovornost za uresničitev najvišjega političnega cilja slovenskega naroda.

“Tu smo oblikovali prvi demokratično izvoljeni slovenski parlament, tu smo izvolili vlado, ki je prevzela nase ključne operativne naloge osamosvajanja, tu smo podpisali sporazum političnih strank o izvedbi plebiscita, tu smo brez glasu proti sprejeli zakon o plebiscitu, tu smo potrdili Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in tu smo potrdili našo ustavo. Dragi takratni izvoljeni kolegice in kolegi, zakaj pa nam je po stoletjih sanj, želja in deklaracij v enem letu uspel zgodovinski met? Se spomnite visokih obiskovalcev, ki so nam govorili, naj ne sanjamo, da nas nihče ne bo podprl, da je politika umetnost mogočega?,” je izpostavil.

“Se spomnite tistih, ki so govorili o revanšizmu in novih krivicah? Nekateri so pričakovali, da bomo ravnali kot zmagovalci leta 1945.” Poudaril je, da so se namenili menjati državo in politični sistem, pri tem pa niso delali na polarizaciji, niso polnili kraških brezen s tistimi, ki so mislili drugače, niso imeli političnih zapornikov. Po besedah Peterleta so delali za skupni cilj brez primere. V vladi so bili namreč ministri, ki niso bili člani Demosa oziroma so bili iz opozicijskih strank. “Pred kratkim preminuli minister osamosvojitvene vlade dr. Ingo Pasch je dejal, da smo imeli vlado narodne enotnosti.”

Pripravljenost – tudi na vojno – in politična enotnost v kritičnih trenutkih ključni za uspeh 
Peterle je poudaril, da so uspeli, ker so imeli prvič v zgodovini izpolnjene temeljne politične pogoje – zakonodajno večino in enotno izvršilno oblast, kar je posledica zmage DEMOS-a. Brez tega ključnega izraza politične volje JLA ne bi razorožila slovenske teritorialne obrambe na dan izvolitve vlade in tudi ne bi bilo plebiscita. “Rezultat prvih demokratičnih volitev je izhodišče in podlaga vsemu, kar je sledilo,” poudarja Peterle in dodaja, da je res, da sta padec berlinskega zidu in razpad komunizma razrahljala zunanjepolitični okvir, nista pa bila garant za uspeh. “Ključni za naš uspeh sta bili pripravljenost – tudi na vojno – in politična enotnost v kritičnih trenutkih. In priprave na osamosvajanje se niso začele šele po plebiscitu”. 

Foto: STA

Po Peterletovih besedah se je en teden pred plebiscitom v Kočevski Reki z vojaškim postrojem pokazalo, da bomo branili voljo naroda, če bo treba, tudi z vojaškimi sredstvi. “Tisti teden smo imeli pripravljen že tudi rezervni denar. Če ne bi bilo tako, mi danes ne bi veliko zborovali,” je dejal Peterle in dodal, da se je vprašal, kako bi bilo, če bi spomladi 1990 ob postavitvi Skupščine in vlade, ali decembra istega leta pred plebiscitom, ali ob sprejemanju Temeljne ustavne listine prevladal sovražni govor in volja po polarizaciji. “Tvegali bi zgodovinski polom, razkol, mogoče tudi spopad in peto kolono. Bi razdeljeni lahko dosegli mednarodno priznanje? Se spomnite, kako smo demonstrirali na Roški za Borštnerja, Janšo, Tasiča in Zavrla?”. Z rožami, ne z granitom, je poudaril in dodal, da kdor ima granit v roki, ga ima tudi v glavi.

Osamosvojitev je vrednota in svetinja, ki gre čez vse, kar se je dogajalo z nami v zgodovini
V jubilejnem letu smo lahko po Peterletovih besedah brali analitike, ki so secirali politične razlike na poti v osamosvojitev, še posebej v DEMOS-u. Poudaril je, da ni bilo enostavno voditi vlade šestih strank, ni bilo vedno lahko v parlamentu, tudi ne na diplomatskem parketu, ampak na koncu šteje rezultat, ki je Slovenijo premaknil za svetlobni korak naprej. “Vi niste bili samo njegova priča, vi ste ga soustvarjali. Zato sem vam hvaležen za vaš delež.”

Osamosvojitev nas je po besedah Peterleta povezala in izpeljali smo jo za vse. Zato jo lahko tudi skupaj praznujemo. “Osamosvojitev je vrednota in svetinja, ki gre čez vse, kar se je dogajalo z nami v zgodovini. Ne ukinja razlik za nazaj, ponuja pa zavezujoč okvir za naprej.”

V nadaljevanju govora je Peterle spomnil, da se nam bližajo nove parlamentarne volitve. “Vsak ima pravico vstopiti v ring slovenske demokracije in se boriti za svoje ideje, nihče pa nima pravice delati proti ustavi, časti in dostojanstvu slovenske države.” Kot pravi, nas je polarizacija brez primere nas postavila pred jasno izbiro: ali gremo naprej po demokratični, osamosvojitveni, ustavni in evropski poti, ali pa v terminologijo in ravnanje, ki pozna samo “naše” in se poslužuje za doseganje svojih ciljev tudi nasilja. “Ko bi v stiski morali vsi vleči isto vrv, so eni cepljeni, drugi necepljeni, številni pa razcepljeni. Je v razcepljenosti kakšna dodana vrednost? Nam bo to pomagalo naprej? Lahko razcepljeni gradimo sožitno Slovenijo in združeno Evropo?”

Peterle je prepričan, da nas naprej pelje samo ustavna smer in duh, iz katerega smo postavili samostojno Slovenijo. “Takrat smo bili vsi “naši”. Ob novih izzivih vse bolj polarnega sveta so potrebni novi skupni cilji. Nič skupnega pa ni mogoče doseči brez temeljnega spoštovanja drugega in drugačnega ter volje po sožitju. Da bi dosegli to, spoštovani predsedniki in dragi nekdanji poslanski kolegi, predlagam Sloveniji pred volitvami močan poživitveni odmerek, da bo demokratični in osamosvojitveni celični program postal trajna sestavina slovenske DNK in da se bo poznalo to tudi na politični kulturi. O morebitnih stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom”, je dejal in zaželel vesel Božič in naklonjeno leto 2022. “Bog živi samostojno in demokratično Slovenijo!,” je zaključil.

Foto: STA

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine