Slovenski kolesar Tadej Pogačar je zmagovalec dirke po Franciji. Enaindvajsetletnik s Klanca pri Komendi je v rumeni majici varno prečkal ciljno črto na Elizejskih poljanah postavil piko na i izjemnim predstavam na Touru. Na njih je blestel tudi na koncu drugi Primož Roglič. Gre za zgodovinski uspeh slovenskega športa. Tour de France je namreč največji kolesarski in, med navdušenci športnega kolesarstva, tudi najbolj priljubljen tovrstni dogodek.
Pogačar je tako potrdil vse rekorde, ki jih je neformalno dosegel že po sobotnem kronometru. Danes je uradno postal drugi najmlajši zmagovalec Toura, mlajši je bil le Henri Cornet davnega leta 1904. Enaindvajsetletnik je postal prvi debitant po Francozu Laurentu Fignonu in letu 1983, ko je osvojil Tour. Obenem je postal sploh prvi kolesar, ki je oblekel rumeno majico najboljšega v skupni razvrstitvi, pikčasto za najboljšega hribolazca ter belo za najboljšega mladega kolesarja. Tako belo kot pikčasto majico uradno podeljujejo od leta 1975.
Pogačar je najmlajši kolesar, ki je kdajkoli osvojil belo majico. V ponedeljek bo namreč dopolnil 22 let, lepšega darila za osebni praznik pa si ne bi mogel predstavljati, potem ko je na sončni strani Alp spisal eno največjih športnih zgodb. Na Touru je dobil tri etapne zmage, Roglič je dodal eno, skupaj pa so slovenski kolesarji dosegli šest drugih mest. Od tega je bil trikrat drugi 30-letni Kisovčan, dvakrat je drugi končal Luka Mezgec, enkrat pa Pogačar.
Roglič je na koncu po sobotnem razočaranju na kronometru osvojil drugo mesto in dopolnil zbirko uvrstitev na oder za zmagovalce s tritedenskih preizkušenj. Na Giru je bil lani tretji, dirko po Španiji pa je dobil pred skoraj natanko letom dni. Neuresničen sen s Toura pa ostaja kot motivacija za prihodnja leta.
Gre za najprestižnejšo kolesarsko dirko
Vsakoletna kolesarska dirka po Franciji je svetovno priznan športni dogodek, ki se ga največji ljubitelji kolesarstva udeležijo tudi na samem kraju dogodka, medtem ko ga številni drugi spremljajo pred televizijskimi zasloni. Priljubljeno športno tekmovanje beleži svoje začetke v letu 1903, ko se je na pot podala skupina kolesarjev, ki je želela na takšen način promovirati časopis L’Auto in tako po nakladi premagati konkurenčni časopis Le Velo. Prvi zmagovalec te dirke pa je postal Maurice Garin, poroča STA.
V letu dni je konkurenčni časopis Le Velo bankrotiral, L’Auto pa je postal vse bolj priljubljen med bralci. V prvih letih je slovito dirko sicer očrnilo mnogo goljufij in škandalov, je pa do leta 1933 vse bolj uspešnemu časniku, naklado uspelo dvigniti kar na okoli milijon tiskanih izvodov, kar pomeni, da je bila kar dvajsetkrat višja od tiste v začetnih letih boja za zmagovalca tekmovanja. Slovita rumena majica pa je v lanskem letu praznovala svojo 100. obletnico. Zamisel se je pojavila leta 1919, njen namen pa je bil, da bi vodilni na tekmovanju bolj izstopal od ostalih. Tako so bili vodilni tekmovalci v začetku najprej oblečeni v volneno rumeno majico. Rumena majica je bila namreč v znamenju barve papirja na katerega so tiskali časopis.
Z 2. svetovno vojno se je končalo obdobje časopisa L’Auto, vendar pa je po svetovni tragediji, leta 1947 organizacijo tekmovanja prevzel časopis L’Equipe. Takšno odločitev je namreč odobrila tamkajšnja vlada, v igri pa so bili trije konkurenti. Dirka po Franciji piše 117 letno zgodovino, dolgoletna tradicija pa je bila prekinjena le v obdobju obeh svetovnih vojn. V letošnjem letu bi se zgodba lahko ponovila zaradi pandemije novega koronavirusa, a je bila tekma naposled le izpeljana in le prestavljena za dva meseca. Tokrat je potekala že 107. leto. Tadej Pogačar in Primož Roglič sta ob tem spletla prav posebno zgodbo, prvi pa bo za nagrado v francoski prestolnici poziral kar s tremi majicami, ki imajo prav tako poseben, legendaren pomen. Ob tem bo manjkala le ena – zelena za razvrstitev sprinterjev.
Rumena, zelena, rdeča, pikčasta in bela majica
Zanjo se vse od leta 1953 borijo tekmovalci znotraj tekmovanja samega, barvo majice pa je tedaj določil sponzor kosilnic. Samo leta 1968 pa je bila majica rdeče barve, čemur je botroval novi sponzor. Le štirikrat v zgodovini se je pripetilo, da je bil zmagovalec zelene majice prav tako tudi skupni zmagovalec Dirke po Franciji. Pikčasta majica za najboljšega hribolazca pa se je uveljavila leta 1975, čeravno je tovrstno temkovanje znotraj dirke potekalo že od leta 1933. Vendar pa je šele pred 45 leti čokoladnica Poulain dala podobo majici, saj so na njeni embalaži rdeče pike. V istem letu se je pojavila še bela majica, ki je bila namenjena najboljšemu mlademu kolesarju. Pred tem letom pa je bila, med leti 1968 in 1974, podeljena najboljšim vsestranskim kolesarjem. Te so svoje točke zbirali tako v skupni razvrstitvi, kot tudi v sprintih in v gorah.
Med leti 1989 in 1999 bela majica ni bila podeljena, čeravno je tekmovanje za najboljšega mladega kolesarja še vedno potekalo. Se je pa Dirka po Franciji ves čas obstoja soočala tudi z dopingom, še zlasti v 30. in 60. letih. Najbolj znan je primer slavnega Američana Lancea Armstronga, ki je bil posledično, ob vseh sedem zmag med leti 1999 in 2005. Vendar pa škandali niso okrnili popularnosti tega svetovno priznanega tekmovanja .Neevropejec je prvo dirko osvojil šele leta 1986. To je bil Američan Greg Lemond. Slovenija pa je z letošnjo zmago Pogačarja postala 15. država, ki je na tem tekmovanju dobila svojega zmagovalca.
Domen Mezeg/Nova24TV
