Koncentracija lastništva medijev: Se nam obeta monopol na trgu časopisov in revij?!

Že dalj časa na Nova24TV opozarjajo na medijsko enoumje v Sloveniji, ki je rezultat tega, da je večina medijev istega nazora, njihovi lastniki pa so tako ali drugače povezani z globoko državo. A zdaj je v fazi realizacije tudi formalna združitev različnih medijev v iste skupine in kot vse kaže, se bo stanje približalo monopolu tako na področju časopisov kot revij.

Prejšnji teden je veliko pozornosti vzbudil prevzem Večera Revij v lasti zloglasnega rdečega tajkuna Uroša Hakla s strani še enega močno zadolženega tajkuna Martina Odlazka, ki pa za ustvarjanje svoje finančne hobotnice, prek katere napada opozicijo, zlorablja kar svoje otroke (več o tem preberite TUKAJ). Večer je sicer že nekaj časa v postopku združevanja z režimskim trobilom Dnevnik v lasti LDS-ovskega tajkuna Bojana Petana. Pri Večeru so ob tej priložnosti zapisali: “Naša usmeritev ostaja še naprej zagotavljati profesionalno novinarstvo in kakovostne vsebine za Večer na nacionalnem nivoju. Do transakcije je prišlo zaradi strateške odločitve vodstva skupine Večer, da se osredotoči na splošnoinformativne medije, sploh v luči napovedanega združevanja s časopisom Dnevnik.” Dodali so, da bo naslednji korak vzpostavitev družbe DV Mediji, ki bi izdajala Večer in Dnevnik, vrednosti posla niso razkrili.

Združitev Večera in Dnevnika še čaka na odobritev AVK, kaj bodo storili glede monopolizacije trga revij?!

Družbi Dnevnik in Večer Skupina, ki izdajata časopisa Dnevnik oziroma Večer, sta združitev napovedali avgusta lani. Ministrstvo je predhodno soglasje za združitev njunih medijev v skupnem izdajateljskem podjetju DV mediji izdalo sredi decembra, o napovedani združitvi mora odločiti še agencija za varstvo konkurence. Edini še primerljiv časopis je tovarniško glasilo Kolektorja Delo, ki pa je v lasti ustanovnega člana Foruma 21 Stojana Petriča, o čemer nekoliko več kasneje. Kot kaže, je v postopku le še formalna monopolizacija časopisnih podjetij, ideološke razlike med njimi so tako ali tako minimalne, saj pripadajo globoki državi tranzicijske levice, mesto v vseh pa pogosto najdejo tudi ekstremistični in nevarni levičarji.

Odlazkova finančna in medijska hobotnica je bila že sedaj neobvladljiva

A zaskrbljujoča postaja tudi monopolizacija trga revij v Sloveniji. Odlazkovemu imperiju se bodo tako pridružile nekdanje Večerove revije Stop, Naš dom, Obrazi, Kih, Lady križanke, Sudoku, Lady, Jana, Lisa, Nova in Vestnik. Imperij je bil že pred zadnjo transakcijo prava, komaj obvladljiva hobotnica. Odlazek skupaj s svojimi otroki prek podjetja Eurofit, d.o.o., katerega lastniki so v večini Martin Odlazek in s po 8 odstotki še Domen Odlazek, Nejc Odlazek, Liza Odlazek, Maja Odlazek, Meta Odlazek, Tina Odlazek in Gašper Odlazek, neposredno lastniško obvladuje podjetja Dolenjski list, d.o.o., Salomon, d.o.o., RGL, d.o.o., Veseljak TV, d.o.o., Kočevski tisk, d.d., Media storitve, d.o.o., Studio D, d.o.o., Radio Kum, d.o.o., Lepenka, d.d., Agencija24, d.o.o., Svet24, d.o.o., Blue trade, d.o.o., in še bi lahko naštevali. Posredno prek družbe Salomon obvladuje tudi skupino Krater, pod katero so spadala podjetja Papir servis, d.o.o., SET, d.o.o., Delo-TČR, d.d., Algas, d.o.o., in druga. Kljub tej razvejani hobotnici radiev, rumenih časnikov in različnih agencij se imperij počasi sesuva sam vase. Pisali smo, da se je že maja začel počasen propad mnogih podjetij Odlazkove poslovne mreže. V popolnoma rdečih številkah so končala podjetja SET, Papir servis in Korotan.

V lastništvo Reporterja Odlazek vpletel kar spremljevalko svojega otroka?!

Vpletene so tudi domnevne spremljevalke njegovih otrok, poročali smo že namreč, da je tudi Tara Milikić, ki naj bi prihajala iz Srbije, tesno povezana z eno od tajkunskih družin v državi, to je z družino Odlazek. Milikićeva je po poročanju spletnega portala Pozareport namreč spremljevalka Nejca, sina Martina Odlazka. Slednji je bil sicer zaradi špekulacij, povezanih s prodajo delnic Gorenjskega tiska, pravnomočno obsojen na zaporno kazen, ki pa jo je preživljal v hišnem zaporu in ob tem redno odplačeval bančna posojila svojega tiskarskega, papirnopredelovalnega in medijskega imperija, kakor so to lani poročali v drugem slovenskem dnevniku, hkrati pa se je uradno tudi umaknil iz lastništva, kar seveda ne pomeni, da z imperijem ne upravlja še naprej. Za to ima vendar verigo podjetij, brata Marka, sina Nejca in zdaj še njegovo spremljevalko Taro ter še koga, so že pred časom zapisali pri reviji Demokracija. Ob vsem tem sploh ni presenetljivo, da Reporter opravlja propagando za vlado Marjana Šarca.

Uroš Hakl je znani rdeči tajkun, žepe si je napolnil na račun lekarn, in to brez razpisov

Rdeči tajkun Hakl je nečak prekmurskega tajkuna Stanka Polaniča, ki velja za “strica iz ozadja” Dejana Židana, pri Haklu pa je v službi tudi Židanova svakinja Nataša Gider, odgovorna urednica Pomurskega vestnika, kot smo na Nova24TV že poročali. Židan se je do vstopa v politiko sicer ukvarjal s prašičerejo v okviru Polaničeve družbe Panvita. Hakl je bil pred tem dolga leta izvršni direktor svetovalnega podjetja Pristop, velikega porabnika proračunov slovenskih državnih podjetij, odgovoren za nove posle, nekaj časa tudi njegov solastnik. Polanič in družina Hakl so poslovno tesno povezani že več let. Leta 2010 je najbolj znani prekmurski tajkun Polanič delež v družbi Regal, ki lastniško obvladuje celotno mrežo družb, ki se predstavlja pod imenom Skupina Panvita, z Intering Holdinga prenesel na družbo Hakl & Hakl, ki je bila že takrat v lasti Borisa Hakla in Uroša Hakla. Ob tem je Polanič sam javno potrdil, da je takrat že sklenil opcijsko pogodbo za nakup. Dokaz o povezanosti družin Polanič-Hakl pa je dejstvo, da je bila takratna predsednica upravnega odbora Skupine Panvita, ki je jedro skupine Regal, Valerija Hakl Polanič, predsednik uprave pa je postal Peter Polanič, sin Stanka Polaniča. Zanimivo je predvsem dejstvo, da Haklov prevzem Večera sovpada z obdobjem, ko je Dejan Židan prevzel predsedovanje Socialnim demokratom.

Razvpita naveza Hakl & Polanič je poleg tega prek murskosoboškega podjetja Hakl IT, d.o.o., že leta 2011 dobila za 960 tisoč evrov vredno pogodbo vzdrževanja aplikativne programske opreme za Lekarno Ljubljana, ki jo je takrat vodil Marko Jaklič, najbolj zloglasni slovenski črnograditelj in čudežni deček ljubljanskega šerifa Zorana Jankovića. Kot so takrat poročale Finance, ki so na portalu javnih naročil zasledile, da je Lekarna Ljubljana oddala posel vzdrževanja za pet let kar brez javnega razpisa. Pri tem je zanimivo, da je takrat imelo podjetje družine Hakl izključne pravice za programsko opremo, ki jo uporabljajo v Lekarni Ljubljana. Naši viri iz Lekarne Ljubljana so nam ob pripravi članka takrat zatrdili, da je družina Hakl posel dobila izključno na podlagi političnih zvez z ljubljanskim županom Jankovićem, saj so v času sklepanja pogodbe vsa ljubljanska mestna podjetja, razen Lekarne Ljubljana, prehajala na informacijski sistem SAP. Ob tem je zanimivo, da je podjetje iz Polaničevega imperija leta 2009 Mestni občini Ljubljana doniralo več kot 300 tisoč evrov.

Bojan Petan je znani LDS-ovski tajkun, v preteklosti se je že soočil s sumi izčrpavanja DZS

Petan je s skupino DZS ustvaril založniško-medijsko-turistični imperij, ki obvladuje deleže v precej pomembnih slovenskih podjetjih, kot so Terme Čatež in Marina Portorož ter časopis Dnevnik in podjetje Delo Prodaja. Ob številnih funkcijah, ki jih zaseda Petan, je poslanec dr. Anže Logar pred časom izračunal, da na dan zasluži kar 1.861 evrov neto.

Pred nastopom gospodarske krize se je DZS prezadolžila, na koncu pa je v okviru obsežne sanacije bank na DUTB oziroma t. i. slabi banki pristalo za skupaj skoraj 80 milijonov evrov terjatev do družb iz celotne skupine. Petan se je ob tem branil, da davkoplačevalci niso plačali niti centa, saj da krediti v bankah niso bili nikoli zgolj odpisani. Na podlagi kakšnih kriterijev so bili dolgovi do DZS preneseni na DUTB, je Petan trdil, da ne ve, prav tako je trdil, da so bila zavarovanja tudi po takratnih ocenah za okoli 10 odstotkov višja od terjatev in da je družba dolg odplačevala. Slabe terjatve je od DUTB nato kupil ameriški sklad York. Ta finančni sklad, registriran v Luksemburgu, je sicer nedavno vzbudil pozornost, ko se je pričelo govoriti, da naj bi neuradno ponujal 500 tisoč evrov za nakup ultra ekstremistične Mladine, glasila skrajne nadkoalicijske Levice. Vse skupaj je sicer precej bizarno, glede na to, da gre za neuradno glasilo slovenske skrajne Levice, ki v okviru Šarčeve koalicije uživa nadkoalicijski status in tako izsiljuje z uvedbo svojih socialističnih ukrepov.

Ustanovni član Forum 21 Stojan Petrič Delo vodi s trdo roko

Pred časom smo se že spraševali tudi, kakšno ceno davkoplačevalci plačujemo za propagando, ki jo za Židanovo stranko SD izvaja Kolektorjevo hišno trobilo Delo. Med drugim je pozornost vzbudilo delovanje državne revizijske komisije, prav Kolektorjeva ponudba za izgradnjo druge cevi karavanškega predora je bila 20 milijonov evrov dražja od konkurenčnih, a državna revizijska komisija dela vse, da bi odgnala konkurente in pomagala zaslužiti Kolektorju. Ta si poleg tega obeta posle tudi na račun nepotrebnega in predragega drugega tira med Divačo in Koprom, za katerega še nihče ne ve, koliko nas bo stal, a zagotovo bo številka močno presegla milijardo evrov. Stranka SD je posledično vsakodnevno deležna reklame prek režimskega trobila Delo v lasti Petriča iz skupine Kolektor!

Kot vse kaže, pa za proračunske milijone Petrič Židanu ne ostaja dolžan, slednji je namreč vsakodnevno deležen promocije in propagande v režimskem trobilu Delo, ki se poleg tega poslužuje sprevrženih metod za oviranje političnih tekmecev stranke SD in režima nasploh. Pri tem se ne ustavijo niti pri lažeh. Glede na poročanje Dela glede afere Patria in nezakonitega sina kardinala Franceta Rodeta ne čudi, da takšen medij nima več podpore bralcev. Jasno je, da ljudje kljub dolgotrajnemu obvladovanju slovenske medijske scene s strani levice vedno manj zaupajo medijem, ki dnevno objavljajo neresnične zgodbe. Ljudje se zatekajo k alternativnim medijem, torej k demokratizaciji medijskega prostora. Da je Delo s Petričevim prevzemom resnično na dnu, kaže dejstvo, da je ta na mesto v. d. glavnega urednika takoj postavil Gregorja Knafelca, ki je bil pred tem vodja odnosov z javnostmi v FMR, prek katerega Petrič obvladuje Delo, pred nastopom funkcije pa ni imel dneva novinarskih ali uredniških izkušenj. Veliko pozornosti je Petrič vzbudil z izjavo, da od svojih novinarjev pričakuje lojalnost in enotnost, hvalil pa je kitajski politični model in izrazil mnenje, da bi ga morali posnemati tudi v Sloveniji. Da temu resnično sledi, priča dejstvo, da je bil novinar Peter Jančič odpuščen le dan po objavi svojega članka na temo spora med takratnim predsednikom vlade Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom.

J. Ž.