Slovenska vlada je Svetu Evrope kot odgovor na kritike o pritisku na novinarje v Sloveniji posredovala pismo, v katerem je med drugim zapisala, da večina medijev v Sloveniji izvira iz komunističnega režima. Vlada je zadovoljna, da je Slovenija končno postala predmet mednarodnega interesa, ko gre za svobodo medijev, piše v pismu.
Vlada v pismu Svetu Evrope poudarja, da bi morala biti pozornost Sveta Evrope usmerjena v širši kontekst medijskih razmer v Sloveniji, med katere šteje tudi “zgodovinska dejstva o razvoju medijskega trga v Sloveniji”.
“Večina najpomembnejših medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima. Celo v poznih devetdesetih letih so položaje urednikov zasedali nekateri nekdanji člani zloglasne tajne policije Udba,” piše v pismu. Dodaja, da so javno Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) še do leta 2004 “vodile nekdanje komunistične strukture”.
V pismu vlada opozarja, da so bolj ali manj propadli vsi poskusi oblikovanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, saj niso dobili prihodkov iz oglaševanja, edini, ki je preživel, je bil verski Radio Ognjišče, ker so ga ljudje podprli z lastnimi prispevki.
Razmere so se deloma spremenile med letoma 2004 in 2008 – gre za obdobje prve vlade Janeza Janše, ko so “v nekaterih medijih, ki jih financirajo vsi državljani, vodilne vloge prevzeli posamezniki, ki niso bili povezani s prejšnjo totalitarno stranko”.
A že leta 2008, ko je oblast prevzela vlada Boruta Pahorja “je bil ogromen pritisk na vse urednike in novinarje, ki niso bili del prejšnjega režimskega omrežja”. Vlada pri tem v pismu omenja STA in RTVS in dodaja, da so se podobna dejanja zgodila tudi v medijih z zasebnimi lastniki, v katerih so bili do levice kritični uredniki hitro odstranjeni z vodilnih položajev.
V tem času, je kot piše v pismu, prišlo tudi do lastninske konsolidacije medijev, večina jih je bila ob privolitvi levih vlad prodana posameznikom, ki so slovenski javnosti znani kot tajkuni, med njimi jih je bilo veliko članov Foruma 21.
Vlada še opozarja, da niso bili redki primeri, da so bili nekateri novinarji, znani kot največji borci proti strankam, ki niso izšle iz nekdanjega režima, politično nagrajeni, poleg tega omenja primere novinarjev, ki so iz novinarstva odšli v politiko, ter pri tem navaja evropski poslanki Tanjo Fajon in Ireno Jovevo.
V luči vsega tega je slovenska vlada zadovoljna, da je Slovenija končno postala predmet mednarodnega interesa, ko gre za svobodo medijev, piše v pismu.
Opozorili so še na veliko razsipnost na RTVS, ki je “v času, ko se drugi mediji borijo za preživetje in celo odpuščajo novinarje, v zadnjih desetih letih zaposlila 400 ljudi”.
Pismo, o katerem je danes prvi poročal portal Necenzurirano, je Svetu Evrope v torek posredovalo stalno predstavništvo Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu in je v celoti objavljeno tudi na spletni strani te organizacije.
Odziv se nanaša na objavo na Platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev s konca marca. Ta je opozorila na tvit premierja Janeza Janše, v katerem je ta RTVS očital, da širi laži in ocenil, da jih je preveč in so predobro plačani.
Na omenjeni tvit so se ostro odzvali tudi v društvu in sindikatu novinarjev Slovenije ter vodstvo RTVS. Slednje je poudarilo, da ne pristajajo na cenzuro. Tudi v društvu in sindikatu so izjave razumeli kot grožnjo zaposlenim na RTVS pred morebitno izgubo zaposlitve ali drugimi represivnimi ukrepi, ki jih utegnejo doleteti, če ne bodo poročali tako, kot ustreza trenutni oblasti.
Ob tem so izpostavili tudi pomen javnega servisa za informiranje javnosti, še posebej v času epidemije, saj ima edini dovolj kadrovskih in drugih virov, da zdrži tudi dolgotrajne izjemne razmere.
