Ali Hamzah Rashid je v ustni ovadbi policiji povedal, da ga je Michel Stephan poklical, naj pride v lokal hotela Intercontinental. Ker ni točno vedel, kje je ta lokal, ga je poklical še enkrat. Stephan mu je povedal, da ga bo počakal pred vhodom v Mesto Metelkova.
Osrednji mediji se z razlogom ne poglabljajo v zadevo Stephan. Verjetno je prenevarno, da bi na primer nacionalna televizija naredila resno pogovorno oddajo, kaj se je dogajalo na Kemijskem inštitutu, kjer sta se zgodila umor in poskus umora vodilnih ljudi te ustanove. Maja lani se je na ljubljanskem okrožnem sodišču namreč začelo sojenje dr. Michelu (Massoudu) Stephanu, ki mu tožilstvo očita napeljevanje k umoru dr. Janeza Plavca, vodje nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu. Obtoženi je še vedno v priporu zaradi ponovitvene nevarnosti, morebitnega vplivanja na priče oziroma uničenja dokazov. Tožilstvo ga bremeni tudi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem.
Zadevi Novič in Stephan povezani?
Spomnimo. Danes 55-letni obdolženec dr. Michel Stephan je umor naročil tujemu državljanu, Iračanu Aliju Hamzahu Rashidu, in mu za to obljubil 25.000 evrov. Toda Rashid, ki ga je dr. Stephan najel za morilca, je zadevo prijavil policiji. Policisti so obdolženega ujeli v past, ko naj bi bil s potencialnim morilcem v gozdu testirala pištolo, ki jo je priskrbel dr. Stephan. Slednjemu je pogodba o zaposlitvi na Kemijskem inštitutu potekla 2010. Obdolženi je bil tudi eden od osumljencev umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika pred dobrimi štirimi leti. Tedaj mu je alibi zagotovila ena od sodelavk. Za ta umor je bil obsojen nekdanji zaposleni na inštitutu dr. Milko Novič, a je sodbo vrhovno sodišče septembra lani razveljavilo in zadevo vrnilo v vnovično sojenje drugemu sodniku oziroma senatu, ki mu predseduje sodnik Zvjezdan Radonjić. Slednji je minuli petek že določil datum 12. marec, ko bo sodišče bralo listine iz sodnega spisa obtoženega dr. Michela Stephana, kar sta predlagala tako tožilstvo kot tudi obramba dr. Noviča.
Kdo je Ali Hamzah Rashid?
Vrnimo se k libanonskemu kemiku s francoskim državljanstvom dr. Michelu Stephanu, ki je plačanega morilca (ta je kasneje postal zaščitena priča policije) Alija Hamzaha Rashida našel med azilanti. Po pričanju Rashida na sodišču (pričo so zaslišali na skriti lokaciji prek videokonference – Rashidova podoba je bila prikrita, glas pa popačen) sta se z dr. Stephanom spoznala, preden je v Sloveniji pridobil pravico do azila. Leta 2016 je bilo v dvorani za fitnes v Šiški več azilantov; eden je bil iz Tunizije, eden iz Egipta. “Michel je bil tam s punco. Ko jih je slišal, da govorijo arabsko, se jim je približal in jih nagovoril,” je pričal Rashid, ki je dr. Stephanu povedal, da je iz Iraka, iz Bagdada. Tako kot Stephanova mati. Dr. Stephan ga je vprašal, kaj je delal v Iraku. Povedal mu je, da je delal v specialni enoti policije, in dodal, da je Irak zapustil zaradi slabih razmer. Ima otroka s posebnimi potrebami in sta zato z ženo zaprosila za azil. V času do vnovičnega srečanja septembra 2017 je Rashid dobil stalno prebivališče v Sloveniji in v Slovenijo pripeljal še dva otroka, vso družino torej. Zaposlil se je v neki restavraciji.
- 16. septembra 2017 je Rashid z mešano druščino praznoval rojstni dan svojega sina v lokalu Hadouta. Znanec iz Egipta, Ahmadi, ga je vprašal, ali ima kaj proti, če na zabavo pride tudi dr. Stephan. Rashid s tem ni imel težav. Takrat je dr. Stephan začel novačiti Rashida za “eno nujno, važno zadevo”. Rashid ga je vprašal, za kakšno delo gre, dr. Stephan pa mu je le odgovoril, da bi imel Rashid finančno korist. Izmenjala sta si telefonski številki in naslova ter se dogovorila, da si bosta sporočila puščala v poštnem predalu, če ne bosta dosegljiva po telefonu.
Rashid, specialni policist v Iraku
Dr. Stephan je 20. septembra 2017 Rashida obiskal na domačem naslovu, ne da bi se prej napovedal. To je bilo dva dni po prihodu njegovih dveh otrok iz Iraka. Rashid je bil srečen, da mu je uspelo zbrati vso družino. Ko je zazvonilo na vratih, je Rashidova žena šla pogledat, kdo je prišel. »Dr. Michel,« se ji je predstavil. Rashid je v zaslišanju na sodišču dejal, da ga je takrat presenetilo, kako je sam prišel v 5. nadstropje. Takrat je dr. Stephan spoznal njegovo družino in mu predlagal, da se gresta pogovarjat ven na prosto ter naj pusti doma telefon in cigarete. Dr. Stephan je Rashidu rekel: “Vidim, da imaš bolnega otroka in da rabiš pomoč. Izbral sem te, ker si bil pri specialni policiji v Iraku. Prav ti boš rabil denar, in če boš to dobro opravil, imamo še veliko zadev za vnaprej in boš dobro zaslužil. Za eno samo operacijo boš prejel 25.000 evrov.” Povedal mu je, da bosta na fitnesu imela mir in se bosta tam pogovorila o podrobnostih. Ko se je Rashid vrnil domov, ga je žena zaskrbljeno vprašala, kaj dr. Stephan hoče od njega, a se je Rashid odločil, da bo počakal, ko bo vedel več, in ji bo lahko to povedal. Zdel pa se mu je moten človek. Bil je v dilemi, ali naj ga prijavi ali naj počaka. Zato se pozanimal pri znancu iz azilnega doma, kdo je dr. Michel. “Šerif” iz azilnega doma je Rashida opozoril, naj raje počaka, ker bi bila to prijava brez dokazov. Zato se Rashid odločil, da bo snemal pogovor z dr. Stephanom. Poskušal je dobiti ime žrtve, a ga je dr. Stephan zavrnil, naj ga ne briga, kdo je tarča. Rashid je takrat stanoval na Močnikovi ulici v Ljubljani, operacija pa naj bi se odvijala v bližini njegovega doma.
Priprave na umor
Še predno sta se dobila na kavi, mu je dr. Stephan izročil predujem v višini 5.000 evrov. Če ga bo kdo vprašal, od kod pozna dr. Stephana, pa naj pove, da je vzrok srečevanja učenje angleškega jezika. V lokalu je Rashid odšel na stranišče, kjer je vključil snemalnik na mobilnem telefonu, da bo posnel njun pogovor. Hotel je namreč izvedeti ime žrtve. In pogovor je kmalu res stekel. Dr. Stephan je Rashidu obljubil, da bo poskrbel za vse: da ima doma dve pištoli in da bo, če bo karkoli potreboval, to zagotovil. “Samo eno pištolo bova potrebovala za likvidacijo tega človeka. Naslednjič ti bom povedal ime; gre za enega profesorja.” Dr. Stephan je še obljubil, da bo zagotovil podatke o tem, kdaj gre žrtev v službo in kdaj se vrne. Povedal mu bo tudi datum operacije. Takrat ne bo uporabljal mobilnega telefona in tudi ne kartice Urbana. Nositi bo moral kapo in normalno bo moral biti oblečen. Počakati bosta morala tudi na slabo vreme, dež ali meglo. Rashid je dr. Stephana vprašal, kako bosta ostala v stiku brez mobilnih telefonov. Dr. Stephan mu je odgovoril, da s sporočili na listkih, ki si jih bosta puščala v poštnem nabiralniku. Potem sta se odpravila do Stephanovega doma na Prušnikovi ulici v Ljubljani, da mu je pokazal svoj poštni nabiralnik; ta je imel spodaj rdeč trak: če bo trak zgoraj, pomeni, da ima sporočilo. “Ali je ta človek bolan, kaj pravzaprav hoče? Še vedno nisem vedel in sem še naprej zbiral podatke za prijavo policiji,” je nadaljeval Rashid. Dr. Stephan mu je zdaj končno pokazal žrtvin avto in naslov, prav tako pa mu je dal jasna navodila, kako naj se umika po operaciji; paziti bo moral na eno senzorsko luč, ki se ob premikanju prižge. Operacija naj bi izvedel s kolesom. Kolo mora biti ukradeno, brez papirja in ga mora po operaciji zavreči. Tam blizu, kjer žrtev stanuje, je cerkev, tam naj pusti obleko, kolo, vse … Vse, kar bo pustil v vreči, bo zbrisano. “Jaz sem strokovnjak za brisanje sledov prstnih odtisov“, mu je povedal dr. Stephan. Takrat se je Rashid odločil, da bo dogajanje prijavil pristojnim organom. Rekel je, da se je dr. Stephan imel za odrešitelja in da takih ljudi, kot je žrtev (profesor dr. Plavec, op. p.) ni škoda, ker je hudoben človek in ni greh, če likvidiraš takega človeka. Rashida je ob tem zanimalo, kdo ga bo po operaciji zaščitil. Dr. Stephan mu je zatrdil, da ima ljudi, tudi v Libanonu, ki ga bodo zaščitili. “Dovolj bo, če ga enkrat ustreliš v glavo, ampak daj ga še enkrat, da bo sigurno, mi je naročil,” je pričal Rashid, ki naj bi po likvidaciji pobegnil v tujino. Dr. Stephan je Rashidu glede “tarče” še dejal, da je več ljudem dolžan denar in da mora zdaj plačati davek. Več ni hotel razkriti, češ naj se Rashid za podrobnosti ne briga.
Prijava policiji …
Na ministrstvu za notranje zadeve je imel Rashid prijateljico, zato se je pri njej pozanimal, kako lahko poda prijavo. Posvarila ga je, da bo moral nositi posledice te prijave, saj bo s tem postal ogrožena oseba. Obljubila mu je, da ga bo pripeljala v stik s policijo, če je pripravljen nositi posledice. Dobila sta se v ljubljanskem lokalu. Z njo so prišli policisti. Rashid jim je izročil posnetek, ki ga je posnel z mobilnim telefonom. Policisti so hoteli še ime žrtve, a tega Rashid še ni imel.
Naslednji dan je Rashid policistom pokazal, kje stanuje profesor. Sledili so napotki policije. Rashidu so naročili, naj čaka, da ga bo dr. Stephan poklical, sam pa bo ves čas na zvezi s policijo. A nastala je težava, saj je dr. Stephan Rashidu naročil, naj ga ne kliče po telefonu. Klical ga je le enkrat, ko sta se dobila pri vhodu v Metelkova Mesto, ker Rashid ni vedel, kje hotel Intercontinental. Dr. Stephan ga je zmerjal, ker ga je klical po telefonu. Zagrozil mu je, da mu bo drugič razbil telefon, saj je zadeva nevarna in resna ter da se boji zase in za Rashida. Dr. Stephan je pokazal Rashidu pot do profesorja. Spremenila sta lokal na Močnikovi in šla v restavracijo Saraj. Tam mu dr. Stephan izročil 3.100 evrov, zemljevid in mu pokazal, kje stanuje žrtev in kako se pride do tja. Dr. Stephan mu je vzel mere od vratu do pasu, da mu bo izdelal vrečko za nošnjo pištole.
Dr. Stephan je Rashidu tudi obljubil, da bo priskrbel dimno bombo in tekočino za čiščenje prstnih odtisov. Rashid je rekel, da potrebuje še fotografijo žrtve. Dr. Stephan mu je odgovoril, naj čez dve uri, ob 9.30, pride k njemu domov, da mu izroči še fotografijo dr. Janeza Plavca, druge stvari pa mu bo izročil naslednjič. Rashid je fotografijo nato izročil policiji, saj sta bila ves čas pod njenim nadzorom. Z dr. Stephanom sta se še dogovorila, kdaj bosta vadila streljanje, saj je dr. Stephan želel videti, kako bo ravnal s pištolo kalibra 6,5, tako, ki jo uporablja v filmu James Bond. Gre za pištolo bruni MOT 315.
Vaja pred likvidacijo
Rashid je v zaslišanju na sodišču opisal tudi kraj strelske vaje v Šiški. Dr. Stephan je s sabo prinesel dve vrečki: v eni je bil pesek in na njej je dr. Stephan označil krog, kamor naj bi Rashid streljal. Streljal je dvakrat z razdalje dveh metrov. Dr. Stephan je po izstrelu iskal naboje, saj ga je zanimalo, kako globoko se zarijejo. “Ne vem, kako močna je ta pištola. Rad bi vedel, ker sem sam streljal z drugo,” je Rashidu razložil dr. Stephan. Rashid ga je še vprašal, ali je pred tem že imel tako operacijo. Dr. Stephan je rekel da ne, a je Rashidu obljubil še eno operacijo konec leta. “V roku enega leta boš zaslužil 50.000 evrov. Če bi redno delal v Sloveniji, takega denarja ne bi zaslužil“, je dr. Stephan razlagal Rashidu. Slednji je zaslišanje končal z opisom zaključka akcije “vaja pred likvidacijo”. Ko sta se z dr. Stephanom spuščala po Šentviškemu hribu, je Stephana aretirala policija. Takrat mu je Stephan po iransko zagrozil: “Se bova še videla.”
Ustreliti = ubiti
Odvetnik dr. Michela Stephana Gorazd Fišer je na zadnjem zaslišanju Rashida vprašal, kateri je arabski izraz za ubiti. V libanonskem narečju namreč izraz ubiti pomeni tudi ustreliti. “Uničiti tudi rečejo.” Fišerja je še zanimalo, ali je dr. Stephan kadarkoli v pogovoru uporabil kakšen izraz za ubiti oziroma ali “ga bomo fentali”. Rashid mu je pritrdil.
Prekinil dober posel
Ko so nato dr. Stephana priprli, naj bi imel po pripovedovanju priče Alena Kraljevića že nov peklenski načrt: umor Rashida kot kronske priče. Kraljević in dr. Stephan sta si v priporu na Povšetovi namreč delila sobo in obtoženi naj bi bil sopriporniku zelo zaupal. Kraljević je na zaslišanju dejal, da mu dr. Stephan priznal naklep Plavčevega umora, opisal, da je pištolo z dušilcem in brez serijskih številk kupil za 2000 evrov od nekih Egipčanov, in še kup drugih podrobnosti. Glede motiva je razložil, da je imel na Kemijskem inštitutu nekoga, ki mu je po zelo ugodni ceni dobavljal določeno snov, iz katere je nato v svojem laboratoriju v Medvodah izdeloval neki kemični izdelek za neko podjetje. Dr. Stephan je bil vezan na rok in je imel še vedno pogodbo s farmacevtskimi podjetji, a jim ni mogel dostavljati izdelka, ker ni imel surovine. Dr. Stephan je imel takrat tudi dovoljenje slovenske vlade za nakup katerekoli farmacevtske sestavine.
A se je posel nato “sfižil”, ker je dr. Plavec tega delavca premestil na drugo delovno mesto ali celo odslovil. “Ustavil je neki projekt, za katerega so dr. Stephanu že vnaprej plačali 70.000 evrov,” je razložil Kraljević. Plavčev greh naj bi bil tudi v tem, da je iz službe odpustil Stephanovo partnerico.
Po besedah priče je dr. Stephan rešitev zase videl v likvidaciji Rashida. “Če ne bo njega, ne bo prič,” mu je razložil. Povedal mu je vse podrobnosti o Rashidu: kako je videti, starost, bivališče. Da je pod policijsko zaščito, ampak da ima bolnega otroka in bi ga lahko likvidiral, ko bo otrok obiskal Pediatrično kliniko. Vse to je zapisal, zapiske naj bi Kraljević izročil drugemu priporniku Mervanu Šljivarju, ta pa “zunanjim morilcem”, s katerimi naj bi imel stike. A jih je Kraljević izročil policiji. “V priporu smo ga prepričevali, da to ni v redu. A je bil odločen, rekel je, da bo potem našel koga drugega,” je prijavo policiji pojasnila priča. “Vse, kar so pravili, so laži!” je bil ogorčen dr. Stephan. “Zakaj bi lagal, nič nimam od tega. Le sebe in svojo družino sem izpostavil nevarnosti,” je odvrnil Kraljević in zagotovil, da v zameno ni bil deležen nobenih privilegijev.
Izdelovali čisti kokain?
Kot je še pripomnil Kraljević, dr. Stephan po sedemnajstih letih bivanja v Sloveniji dobro razume slovensko. To je ugotovil, ko so se priporniki med sabo pogovarjali v slovenščini in mu niso prevedli. Z zaporniki, ki niso znali besedice angleško, se je dr. Stephan potrudil to povedati po slovensko. Na Kraljevićevo trditev, da je razlog, zakaj naj bi likvidiral dr. Plavca, izdelovanje čistega kokaina na Kemijskem inštitutu, mu je dr. Stephan odgovoril: “Nemogoče ga je izdelovati. Vedno se uvaža. Vse, kar je Alen navedel, so laži.”
Petra Janša
