14.8 C
Ljubljana
četrtek, 13 junija, 2024

Kazenska ovadba proti štirim organizacijam zaradi domnevne zlorabe EU sredstev

Piše: Tanja Brkić (nova24tv.si)

Po kazenski ovadbi zoper Darka Muženiča, ki naj bi zlorabil evropska sredstva, prihaja verjetno čas, da svoje račune razčistijo tudi nekatere nevladne organizacije. Njihovo samooklicano “delo v korist družbe” naj bi bilo že na poti pod drobnogled Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), saj naj bi bila sodeč portalu Prava, ki pri tem navaja zapis uporabnika Twitterja, proti njim podana kazenska ovadba spisana na kar štirinajstih straneh, očita pa se jim zlorabo Evropskih sredstev.

Na Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) naj bi bila v mesecu januarju podana kazenska ovadba proti nevladnim organizacijam Mladiplus, Focus, Aksiom in Mirovni inštitut. Tako trdi uporabnik profila Joséphin Beauharnais na Twitterju, ki je celotno ovadbo tudi objavil. Ovadba je podana zoper naštete organizacije, če pa vam omenjena imena ne povejo kaj dosti, naj povemo, da je predsednica izvršnega odbora Sindikata MladiPlus nihče drug kot Tea Jarc, samooklicana “predstavnica ljudstva”. Očita se jim zloraba na tisoče evrov evropskih sredstev, po poročanju portala Prava pa gre preverjeno za resen in verodostojen dokument.

Uporabniški profil na Twitterju pod vzdevkom Joséphin Beauharnais je objavil kazensko ovadbo na štirinajstih straneh, podano proti nevladnim organizacijam MladiPlus, Focus, Aksioma in Mirovni Inštitut. Zatrdil je, da je bila prijava zaradi zlorabe evrospkih sredstev omenjenih organizacij podana že v mesecu januarju, šlo pa naj bi za zlorabo na tisoče evrov. Prijavljitelja sta podala prijavo zaradi suma goljufije na škodo Evropske unije, z namenom uresničitve zgornjega kaznivega dejanja pa tudi dodaten sum ponarejanja listin, krivega računovodstva in poneverbe poslovnih izkazov, podkupovanja, pranja denarja in davčne zatajitve. Kot sta zapisala v dokumentu, zaradi omejitev pooblastil drugih dokazov kot javno dostopnih dokumentov nista mogla pridobiti, sta pa zato iz javnih evidenc navedla bistvo, ki vam ga v nadaljevanju predstavljamo.

Lastnih sredstev niso imele, zato so zlorabile EU sredstva

V dokumentu navajata, da so naštete NVO velik del sredstev prekanalizirale v druge dejavnost preko povezanih organizacij in oseb, pridobljena denarna sredstva pa nato uporabile za osebne namene ter v političnih “kampanjah” prijateljskih političnih grupacij v politični marketing in predvolilno propagando v letu 2022. “Iz nekaterih javno objavljenih bilanc in dostopnih podatkov se vidi, da drugih lastnih sredstev ali sredstev iz drugih virov za financiranje navedenih kampanj niso imele, zaradi česar so uporabile sredstva evropskih skladov”. je zapisano v dokumentu.

Foto: zajem zaslona Twitter

Več stvari po mnenju prijavljiteljev odstopa od splošnih standardov, prvo pa so navedeni stroški dela. Kot navajata, Društvo Focus kljub prejetemu denarja za nov razpis v višini skoraj milijon evrov ni povečalo števila zaposlenih, čeprav so skupni stroški iz novega razpisa znašali 1.021.979 Eur, leto pred tem (2020) pa 368.111 Eur. Število zaposlenih so povečali le za honorarno zaposlenega za polovični delovni čas. Tako je v letu 2021 društvo FOCUS imelo 8,85 zaposlenega, v letu 2020 pa 8,59 zaposlenega, čeprav se je skupna višina bruto plač povečala za 21.73900 Eur. Po vsej verjetnosti se je povečala le plača direktorice na približno 3.500 Eur, kar se da natančneje izračunati iz številk.

Foto: PDF/ Joséphin Beauharnais

AKSIOMA Zavod za sodobne umetnosti je imel povprečno 2 zaposlena, ki jim je izplačeval malo več kot zajamčen osebni dohodek. Plače pa so si popravili z drugimi stroški dela ( verjetno dnevnice za potovanja), ki za celotno leto 2021 znašajo kar 9.517 Eur

Foto: PDF/ Joséphin Beauharnais

MIROVNI INŠTITUT je v letu 2021 dodatno zaposlil dve osebi, čeprav so se skupni stroški poslovanja povečali za enako vsoto. V letu 2020 je imel MI-IN 15,21 zaposlenih, v letu 2021 pa 17,09. Podatki kažejo na verjetnost fiktivnih zaposlitev (ljudje, ki delo opravljajo za druge organizacije in so pri podjetju zaposleni le na videz), . Neobičajen je podatek, da materialni stroški za celoten Mirovni inštitut za celotno leto 2021 znašajo le =11.311 Eur, stroški dela pa skupaj =717.416 Eur. Ob novih zaposlitvah pa so se celo zmanjšali iz 13.191 € v letu 2020 na 11.311 € v letu 2021. To vsebinsko pove, da materialni stroški celotnega MI-IN ne pokrivajo niti materialnih stroškov posamičnih delovnih mest. Ta znaša le 55 Euro mesečno na zaposlenega, kar ne zadostuje niti potrebam po pisarniškem materialu, kaj šele za ostale materialne stroške poslovanja neke organizacije.

Foto: PDF/ Joséphin Beauharnais

Sindikat MLADI PLUS je v letu 2020 zaposloval 4,58 ljudi, v letu 2021 pa 3,99. Masa izplačanih bruto plač je leta 2020 znašala 65.121 € leta 2021 pa 50.289 Eur. Povprečna neto plača zaposlenega mesečno je tako bila 812 Eur, pod pogojem, da so imeli vsi zaposleni enako plačo. Sindikat MLADI PLUS, ki se bori za zaposlitvene pravice mladih, lastnim zaposlenim izplačuje minimalno plačo pod pogojem, da jim ni izplačal regresa za dopust. V kolikor pa jo je – kar ni razvidno, pa je povprečna plača še nižja, kar pa je v nasprotju s kolektivno pogodbo. Precejšnja je tudi vsakoletna “fluktuacija” števila zaposlenih, kar se lahko pripiše ali slabim delovnim pogojem ali temu, da sindikat svojim delavcem ne omogoči redne zaposlitve.

Foto: PDF/ Joséphin Beauharnais

Drugi sum so zbudile vrste stroškov, saj navedene organizacije izstopajo iz povprečja tudi glede vrste stroškov, ki so jih imele pri svojem poslovanju. Ta odstopanja so po mnenju avtorjev dokumenta tako velika, da so na repu drugih primerljivih organizacij. Govorimo o velikostnih razredih 1: 70 (Focus) namesto 1:5 ali 1:1, kot je običajno. Pravni subjekti, ki oddajo bilanco, morajo svoje stroške razvrstiti v tri razrede. To so stroški materiala in blaga, stroški storitev ter stroški dela. Glede na dejavnosti, ki jo različni subjekti opravljajo, so med vrstami stroškov različna razmerja. Pri proizvodnih subjektih so večji stroški blaga in materiala. Pri nevladnih organizacijah, ki delo opravljajo prostovoljno, so ravno tako pretežni stroški blaga in materiala, saj večino storitev prostovoljno opravijo člani društva.

Pri dejavnostih, ki so pisarniško usmerjene, pa prevladujejo stroški storitev. (Računovodski servisi, odvetniške pisarne, konzultantska podjetja…). Za primerjavo in občutek sta objavila preglednico stroškov večje, namenoma izbrane odvetniške pisarne. ( Čeferin) in manjše, naključno izbrane odvetniške pisarne (Zakonjšek). Odvetniške pisarne opravljajo pisarniške storitve. V primerjavo razmerja med stroški materiala in stroški storitev sva izbrala še nekatera naključno izbrana društva.

Foto: PDF/ Joséphin Beauharnais

Avtorja dokumenta trdita, da imajo organizacije, navedene v tej prijavi, glede na prejeta sredstva in število zaposlenih nesorazmerne majhne stroške materiala. Iz slednjega sklepa, da so bili ti premalo prikazani, oziroma, da so bili stroški storitev prikazani neresnično in da se bile prikazane tudi fiktivne zaposlitve.

DRUŠTVO FOCUS je pri svojem poslovanju imelo stroškov materiala 0,66 odstotkov (11.306 Eur), stroškov storitev pa kar 726.748 Eur. To kaže namen prikazovanja prevelikih stroškov storitev s ciljem, da se denarna sredstva iz projektov prelijejo drugam, kjer njihove porabe ni potrebno obrazložiti.

Foto: PDF/ Joséphin Beauharnais

MIROVNI INŠTITUT je pri svojem poslovanju plačal stroškov za material in blago v višini 11.311 Eur ob stroških storitev v višini 194.238 Eur in stroških dela 717.415 Eur. S povečanjem števila zaposlenih so se stroški materiala celo zmanjšali, kar ja ravno tako nenavadno.

Foto: PDF/ Joséphin Beauharnais

AKSIOMA, je pri svojem poslovanju plačal stroškov za material in blago v višini 13.923 Eur ob stroških storitev 145.003 Eur in stroških dela 43.945 Eur.

Foto: PDF/ Joséphin Beauharnais

SINDIKAT MLADI PLUS je pri svojem poslovanju plačal stroškov za material in blago v višini 1.738 Eur ob stroških storitev 41.170 Eur in stroških dela 58.577 Eur.

Foto: PDF/ Joséphin Beauharnais

Kot dokazno gradivo, sta poleg navedenih zneskov prijavljitelja priložila tudi vse ostale dokumente in bilance, ki dokazujejo resničnost podatkov. Trdita, da organizacije, navedene v tej prijavi, glede na višino prejetih evropskih sredstev in število zaposlenih niso prikazale premajhnih stroškov materiala in da so podatki resnični, saj so stroški blaga sledljivi za razliko od stroškov storitev. Zato sklepata, da so stroški storitev namišljeno visoki v nekajkrat večji višini, kot so bile storitve dejansko opravljene in menita, da je bila višina stroškov storitev prikazana na način, da je omogočila prenose sredstev na druge organizacije, kjer ni možen javni nadzor nad porabo sredstev.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine