Slovenija bo v prihodnjem letu obeležila tridesetletnico svoje državnosti. Samo dan pred sprejemom temeljnih osamosvojitvenih aktov, torej 24. junija 1991, je tedanja republiška skupščina po dolgih bojih sprejela določbe o novi slovenski zastavi in grbu. A trajalo je precej časa, preden je slovenska zastava postala bolj splošno dostopna, po treh desetletjih obstoja sedanjih državnih simbolov pa se postavlja vprašanje, kaj storiti z zastavo, ki je ne uporabljamo več.
Zakon, ki ureja področje uporabe državne zastave – spomnimo, državna zastava je deležna posebnega pravnega varstva – žal ne odreja postopkov, kako ravnati z odsluženimi zastavami, ki jih je načel zob časa. Izobešanje takšnih zastav bi bilo nespoštljivo, a enako nespoštljivo bi bilo tudi metanje teh zastav direktno v smeti. Tako kot je nespoštljivo rezanje zastave iz kvaziumetniških razlogov, pa četudi je to “požegnano” s Prešernovo nagrado.
V društvu Heraldica Slovenica zato razmišljajo, da bi začeli od državljanov zbirati stare zastave, ki niso več primerne za uporabo – da bi jih lahko spoštljivo upokojili, po zgledu iz nekaterih drugih držav. »Simboli ne sodijo v kante za smeti,« je na twitterju zapisal Aleksander Hribovšek iz omenjenega društva.
Splošni kodeks ravnanja z zastavo si lahko preberete TUKAJ. Na omenjeni spletni strani je omenjeno sicer tudi vprašanje, kako upokojimo dotrajano (strgano in umazano) zastavo. »Zastavo je potrebno spoštljivo uničiti na spoštljivem kraju in sicer z zažigom ali razrezom na kose, da izgubi svojo originalno podobo. Takrat jo lahko šele odložimo na smetišče.«
A očitno heraldiki razmišljajo tudi o alternativah. Na twitterju je Hribovšek objavil tudi fotografijo primerka posebnega zabojnika v ZDA, kamor lahko ljudje na spoštljiv način odložijo zastavo, ki jo ne potrebujejo več. Z nekaj dobre volje bi lahko takšne zabojnike uvedli tudi v Sloveniji. V pogovoru pa nam je pojasnil, da gre pri tem šele za začetno idejo in še niso tako daleč, da bi imeli izdelano logistiko glede zbiralnikov. »Morda bo za začetek najbolj enostaven osebni prevzem. Ko, če dobimo dovoljenja za postavitev zbirnih mest, koliko jih naj bo? Idealno bi bilo, če bi jih postavili v stavbi vsake upravne enote,« nam je dejal.
Kot pravi, je najprej potreben odziv javnosti, če bi bila res pripravljena sodelovati, namesto da v »zavetju teme« meče državne simbole v smeti, s čimer sicer ni nič narobe, če nimajo več svoje osnovne podobe (razrez). »Ampak svečana prireditev je na veliko višjem in dostojnem nivoju. Svečana upokojitev zastav pa izgleda takole: https://www.defense.gov/Explore/Features/Story/Article/2206946/how-to-properly-dispose-of-worn-out-us-flags/ To bi pri nas izvedli vsako leto s kresno prireditvijo okrog dneva državnosti,« nam je še dejal Hribovšek, ki pravi, da se bodo obrnili na vlado, ko bo scenarij dovolj dodelan.
