Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Portugalsko predsedstvo je predlagalo načrt, s katerim bi tri milijone odmerkov od desetih porazdelil med pet najbolj prizadetih držav. Temu so nasprotovale Slovenija, Češka in Avstrija, medtem ko so se ostale države članice strinjale s solidarnostnim načrtom. Zaradi nestrinjanja s solidarnostnim načrtom bo Slovenija prejela več cepiv, kar bi lahko ugodno vplivalo na prihodnje odpiranje države in gospodarstva. “Ne razumem čemu poslanec evropskega parlamenta iz Slovenije zagovarja, da bi se Slovenija morala sredi 3. vala korone odpovedati 14 tisoč dozam cepiva v korist drugih v EU,” je v poduk evropskemu poslancu Klemnu Grošlju pojasnil nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Po kratkem pregledu pa smo ugotovili, da so bile v solidarnostni načrt vključene tudi države, ki jim po cepljenju in številu okužb gre bolje, kot pa Sloveniji.
Odbor stalnih predstavnikov članic EU v Bruslju je v četrtek razpravljal o predlogu o distribuciji dodatnih desetih milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje. Portugalsko predsedstvo je predlagalo, da bi okoli deset milijonov dodatnih odmerkov Pfizerjevega cepiva porazdelili po solidarnostnem mehanizmu, v tem primeru bi iz omenjenega sklada dodatne tri milijone cepiv prejele države članice, ki jih je pandemija covid-19 najbolj prizadela. V ta sklop so šteli Hrvaško, Bolgarijo, Estonijo, Latvijo in Slovaško, nekaj več odmerkov pa bi v tem primeru prejela tudi Češka.
Kot je poročal 24ur, bi se preostalih sedem milijonov odmerkov pa bi se porazdelilo po že obstoječem pro rata dogovoru. Sloveniji bi s tem pripadlo 32.769 odmerkov Pfizerjevega cepiva, ne bi pa dobila ničesar dodatnega, saj bi se njen delež pro rata štel iz sedmih, ne deset milijonov. Po naših izračunih bi tako Slovenija na račun solidarnosti izgubila 14 tisoč doz cepiva. Večina članic se je strinjala s predlogom portugalskega predsedstva, kot pa je že napovedal avstrijski kancler Sebastian Kurz pred dnevi, pa se sam s tem načrtom ni strinjal. Avstrijskemu kanclerju pa sta se pri nasprotovanju pridružila tudi slovenski premier Janez Janša in češki premier Andrej Babiš. “Najbolj prizadeta trenutno je Češka, poglejte vendar podatke po EU. Večjo solidarnost so v bistvu odrekle države, ki niso naročile veliko cenejše Astre Zenece in bodo lahko junija dosegle preko 60 odstotno ali celo preko 80 odstotno precepljenost, ne pa Češka, Slovenija ali Avstrija,” je na Twitterju pojasnil premier Janez Janša.
Kurz in Janša sta vztrajala, da se vseh deset milijonov porazdeli po sistemu pro rata, saj bi obe državi s tem prejeli več odmerkov, kot pa če bi se odpovedali deležu od omenjenih treh milijonov, namenjenih za najbolj prizadete države, preostale države strinjale z načrtom pomoči portugalskega predsedstva. Slovenija, Avstrija in Češka, ki so tako zavrnile sodelovanje v solidarnostnem mehanizmu, bodo prejele svoj delež pro rata odmerkov cepiva glede na deset milijonov. Vse ostalo se bo porazdelilo po omenjenem solidarnostnem mehanizmu. Tri milijone odmerkov se bo porazdelilo med pet najbolj prizadetih držav, 19 držav članic (ki so se strinjale z načrtom) si bo po sistemu pro rata porazdelilo 6,66 milijona odmerkov cepiva. Češka, ki se je želela držati prvotno dogovorjenega načrta, se je s tem odpovedala 140 tisoč dodatnim dozam cepiva, ki bi jih prejela po prvotnem načrtu, saj bi bila, kot že omenjeno, upravičena do dodatne pomoči. Češki premier naj bi bil sicer prepričan, da bo podvig avstrijskega kanclerja uspel, zato se mu je tudi pridružil.
Slovenija in Avstrija bosta prejeli delež cepiva, kot je bilo sprva dogovorjeno
Slovenija in Avstrija bosta torej prejeli delež cepiva po sistemu pro rata glede na deset milijonov odmerkov. S tem bosta obe državi sicer prejeli večje število odmerkov Pfizerjevega cepiva, kot bi ga v skladu s solidarnostnim načrtom portugalskega predsedstva. Premier Janša se je na dogajanje odzval na družbenih omrežjih in zapisal, da je bila rešitev za Avstrijo in Slovenijo sprejemljiva, ne pa tudi za Češko, ki je trenutno zelo prizadeta. “Zaradi nje smo vztrajali. Solidarnostno bi morali razdeliti najmanj 5 milijonov odmerkov od 10 milijonov, kot je bilo okvirno dogovorjeno v četrtek, da bi zajeli vse, tudi Češko.”
Glede na to, da je situacija z epidemijo in vplivom na njihovo gospodarstvo vsepovsod težka, je pričakovati, da bi se vse države rade čimprej rešile krize, ki jo je povzročil koronavirus. Pri tem so v tem primeru bile najbolj vztrajni Slovenija in Avstrija, prav tako pa je očitno tudi Češka prepričana, da cepiva niso pravično porazdeljena, kljub svoji težki situaciji. Slednja je bila že v preteklosti precej kritična do načrta distribucije cepiv in se je lotila pogovorov z Izraelom in Dansko za razvoj lastnega cepiva. Do načrta solidarnosti je bil precej kritičen tudi nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki poudarja, da smo se znašli sredi tretjega vala epidemije. “Ne razumem čemu poslanec evropskega parlamenta iz Slovenije zagovarja, da bi se Slovenija morala sredi 3. vala korone odpovedati 14 tisoč dozam cepiva v korist drugih v EU,” je pojasnil. Prav tako je zanimivo, da so do Janše kritični ravno tisti, ki so bili v preteklosti kritični, da nismo naročili dodatnih doz cepiva, pa čeprav je šlo za opcijsko naročilo, za katerega se ni niti vedelo ali bo dostavljeno ali ne.
Delež ljudi, ki je prejelo vsaj eno dozo cepiva EU (Foto: Our World Data)
Zanimiv je podatek, da bi EU po solidarnostnem načrtu zagotovila več doz cepiva Slovaški, ki pa je precepila več ljudi, kot pa sta to storili Slovenija in Avstrija in so vse tri države nad povprečjem EU. Po drugi strani pa so tukaj države, ki načrta precepljenosti niso uresničile tako dobro, denimo Hrvaška in Češka, precej slabše pa sta se odrezali Latvija in Bolgarija.
Število novih primerov okužb (Vir: Our World Data)
Če primerjamo še omenjen podatke s številom novih primerov lahko vidimo, da imajo nekatere države, ki bi po solidarnostnem načrtu prejele več cepiv, veliko boljšo epidemiološko sliko, kot pa denimo Slovenija. Hrvaška, Latvija in Slovaška imajo manj okužb od Slovenije, a bi prejele več cepiv. Medtem pa imajo sicer Češka in Bolgarija nekoliko več okužb. Vsekakor pa se lahko situacija v posamezni državi hitro obrne in število okužb obrne navzgor.
