Kaj se dogaja na Inšpektoratu za delo? Glavna inšpektorica, sicer kader Levice, pred kratkim razrešena, a problemi ostajajo, razkrivajo v anonimnem pismu

Piše: C. R., umetna inteligenca

Zaposleni na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD) anonimno opozarjajo na nevzdržne razmere v instituciji, ki naj bi nadzirala spoštovanje delovnopravne zakonodaje in varnosti pri delu.

V anonimnem pismu očitajo sistematične nepravilnosti pri kadrovanju, napredovanjih, razdeljevanju dodatkov za delovno uspešnost in organizaciji dela. Stanje se je po njihovih navedbah zaostrilo do vrelišča, pri čemer izkušen kader odhaja, vodstvo pa naj bi skrbelo predvsem zase.

Pismo se začne z ugotovitvijo, da je dosedanjo glavno inšpektorico Katjo Čoh-Kragolnik na položaj postavila stranka Levica prek nekdanjega ministra Luke Mesca. Zaposleni trdijo, da so v zadnjem letu zaposlili mlajše inšpektorje, ki so ob nastopu prejeli naziv svetnik in s tem višji plačni razred, čeprav še niso opravili strokovnega izpita. Dolgoletni inšpektorji na enak naziv čakajo bistveno dlje. Opozarjajo tudi na »kopico podsekretarjev in sekretarjev« brez jasne dodane vrednosti, medtem ko se na inšpektorje – »gonilno silo organa« – pozablja.

Najostrejši očitki se nanašajo na razdeljevanje sredstev za redno delovno uspešnost od začetka leta 2026. Po navedbah piscev ni sprejetih meril, internega akta ali kriterijev, zato naj bi se denar neupravičeno delil med vodstvom. »Politika organa je taka, da inšpektor več naredi, manj je za to nagrajen,« pišejo. Uspešni inšpektorji naj bi dobili manj kot tisti brez rezultatov (razlike v istem nazivu do 500 evrov mesečno), vodstvo pa 20–30 odstotkov dodatka (do 1.000 evrov), odvisno od »govorjenja, kar želijo slišati.« Očitajo tudi zaposlovanje prek »vez in poznanstev« ter izplačevanje dodatka za PR-delo osebi, ki ga ni opravila.

Dodatno izpostavljajo pomanjkanje koordinacije med centralo v Ljubljani in območnimi enotami od februarja 2026 naprej ter težave pri Sektorju za prednostno odzivanje (ustanovljenem leta 2024). Pismo se konča s pozivom: »Naša naloga je, da nadziramo trg dela, ga urejamo, sankcioniramo kršitelje, dejansko pa je v naših vrstah kršitev in neupravičenega izplačevanja davkoplačevalskega denarja največ! Anže Logar, na pomoč!«

To ni prvi signal težav. Že prej so mediji poročali o valu odpovedi (27 zaposlenih v določenem obdobju) in očitkih o mobingu ter slabih odnosih, vključno z verbalnim trpinčenjem. Zaposleni so opozorili kadrovsko službo in vodstvo, a stanje se po njihovih besedah ni bistveno izboljšalo.

V kontekstu uradnega dela inšpektorata so številke visoke. V letu 2025 je IRSD opravil 11.247 pregledov, ugotovil 18.215 kršitev in izdal 8.015 ukrepov. Največ nepravilnosti je bilo pri plačilih za delo in v gradbeništvu. Konec leta 2025 je bilo zaposlenih 141 javnih uslužbencev (108 inšpektorjev), ki so nadzirali več kot 248.000 potencialnih subjektov. Inšpektorji tudi redno opozarjajo na nezadostno izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu ter na smrtne nezgode.

Dne 22. oktobra 2026 je vlada Katjo Čoh-Kragolnik razrešila s položaja glavne inšpektorice (uradno s 31. oktobrom). Za vršilca dolžnosti je imenovala Nejca Markoviča (inšpektor svetnik, zaposlen od 2018), ki je funkcijo prevzel 1. novembra. Razlogov za razrešitev vlada ni podrobno pojasnila; imenovanje vršilca dolžnosti je bilo potrebno za nemoteno delovanje do natečaja. Očitno se bodo zadeve začele reševati šele, ko bo imenovan glavni inšpektor s polnimi pooblastili. A do takrat?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine