Piše: G. B.
Kot smo nedavno poročali, je anketa Pop TV – izvedla jo je Mediana – pokazala, da bo SDS na evropskih volitvah najuspešnejša stranka, dobila naj bi štiri poslanske mandate. Za njo se je uvrstila Gibanje Svoboda, ki sicer lahko računa na dva poslanska mandata, kar bi bila izenačitev rezultata (nekdanje) LMŠ iz leta 2019.
Na tretjem mestu pa sta, zanimivo, izenačeni NSi in izvenparlamentarna stranka Vesna, za njima pa SD. Vse tri lahko računajo po en poslanski mandat. Za SD je to sicer neuspeh, saj je imela doslej dva evropska poslanca. Precej daleč zadaj sta še SLS in Resni.ca, ki bosta po trenutnih meritvah ostali brez uvrstitve svojih kandidatov v Evropski parlament. Če bi takšno razmerje sil ostalo, bi to sicer pomenilo zmago desne sredine.
Odpisana borka proti c0
No, v tej anketi je presenetljiva – ali pa tudi ne – uvrstitev izvenparlamentarne ekološko usmerjene stranke Vesna, ki se tudi v zvezi s projektom c0 velikokrat pojavlja v javnosti. Navsezadnje ima Vesna v ljubljanskem mestnem svetu tudi svetnico Jasminko Dedić, sicer sodelavko Mirovnega inštituta. Ker pa velja, da je ljubljanski župan Zoran Janković za Gibanje Svoboda – slednja ima sicer nekaj svetnikov v mestnem svetu MOL, ki pa so del koalicije z Listo Zorana Jankovića – dejansko boter iz ozadja in neformalni šef stranke (med bolj vplivnimi neformalnimi osebami je tudi Tina Gaber), medtem ko se edina ljubljanska svetnica Vesne močno upira Jankovićevi politiki, ne preseneča, da so jo v stranki očitno prezrli, saj je na listi ni – kljub sicer njeni veliki prepoznavnosti. To pa pomeni, da so ljubljansko mestno svetnico izrabili in zavrgli, očitno zato, ker je moteč člen za vladajočo nomenklaturo, tako vladno kot tisto v ljubljanski mestni hiši.
Je pa zato nosilec te liste sicer aktualni kočevski župan Vladimir Prebilič, ki to funkcijo opravlja nepoklicno, sicer pa je izredni profesor na FDV. Nekdaj je bil član SD, potem pa je leta 2010 na županskih volitvah v Kočevju premagal dotedanjega župana in poslanca Janka Vebra, kasnejšega ministra za obrambo. No, ironija je, da se je tudi Janko Veber nato poslovil od SD. No, Prebilič pa je očitno neverjetno ambiciozen, saj je jeseni 2022 kandidiral tudi za predsednika republike, s čimer si je ustvaril imidž enega najbolj prepoznavnih slovenskih županov. Svoj položaj je sedaj izkoristil tudi za evropske volitve. Očitno si obupno želi priti v Bruselj.
Sedaj se postavlja vprašanje, ali so stranko Vesna uporabili kot nekakšen obvod po hudem javnomnenjskem debaklu SD. Po kongresu, kjer se je na vrh stranke prebil Matjaž Han, Milan Brglez pa je »izvisel«, bo slednji sedaj poskušal podaljšati mandat evropskega poslanca z zadnjega, težko izvoljivega mesta. Kar pomeni, da ga sedaj čaka hud interni spopad z nosilcem liste SD Matjažem Nemcem. Glede na aktualnost ekoloških vprašanj, vsaj kar se tiče podnebnih sprememb, ni torej nič nenavadnega, da so izgubljeni glasovi tranzicijske levice – predvsem s pomočjo javnomnenjskega inženiringa – našli pot do ekološke stranke, ki ji mainstream mediji sicer delajo veliko reklamo.
No, Prebilič, ki mu kot kočevskemu županu ni bilo problema obiskovati tudi dogodkov Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve na Kočevskem (denimo ob vsakoletni obletnici postroja TO v Kočevski Reki), sicer poudarja zmerno politiko, češ ekstremizma imamo že tako ali tako dovolj.
Z vsegliharstvom nad Jankovića?
Na Vesnini listi za evropske volitve pa je tudi ekološki aktivist in sopredsednik Vesne (ki ima dualni sistem vodenja, sopredsednica je Urša Zgojznik, ki je tudi na listi za evropske volitve) Uroš Macerl, ki je pred letom dni v Tarči (vsaj na prvi pogled) naivno komentiral, da če že noče ljubljanski župan Zoran Janković ustaviti projekta, pa to lahko naredi Golobova vlada. No, v leto dni se je izkazalo prej nasprotno – celo pomagala je Jankoviću, sicer svojemu neformalnemu botru. Macerl je bil pred ustanovitvijo stranke eden od pobudnikov razvpitega referenduma o vodah leta 2021, poleg sedaj že zelo prepoznavne levičarske aktivistke Nike Kovač, ki je pred razvpitim referendumom o vodah praktično nihče ni poznal, sedaj pa je ena od vplivnic v krogu Golobove vlade. Torej je jasno, kam Macerl politično v resnici sodi, čeprav je v javnih nastopih velikokrat zelo »vsegliharski«. Ob kmečkih protestih v središču Ljubljane je (za Mladino) denimo izjavljal, da je bil to bolj političen protest proti Golobovi vladi kot protest v korist kmeta.
Naj tudi spomnimo, da je pred letom dni Macerl, sicer kmetovalec iz Zasavja, ob primeru Jankovićevega »drekovoda« izjavljal, da boj za vodo ne sme imeti političnega predznaka. »Gre za primer netransparentnosti, ki se ga poslužujejo tako leve kot desne opcije,« je povsem vsegliharsko dejal. Naši viri pa ob tem opozarjajo, da je vodstvo stranke Vesna prav zaradi tovrstnega vsegliharstva zelo malo naredilo za preprečitev Jankovićevega najbolj umazanega projekta. No, tu je veliko naredila že omenjena mestna svetnica Jasminka Dedić, ki pa so jo, kot pravijo viri, odrinili povsem na rob. Kot je sicer znano, se proti kanalu c0 bori praktično celotna ljubljanska mestna opozicija, še zlasti je glasen mestni svetnik Aleš Primc. Med državnozborskimi poslanci pa se s tem področjem najbolj ukvarja Anja Bah Žibert (SDS). Macerl je sicer občinski svetnik v Zagorju ob Savi, vendar ne na listi Vesne, pač pa v največji svetniški skupini Zagorje gre naprej, s čimer se pravzaprav uvršča med politične dvoživke.
Kaj Macerl dela v Zagorju?
Naš vir pa nam je poslal naslednje pismo (ime hranimo v uredništvu): »Macerl je aktivist zgolj po potrebi kadar ga vpokliče leva politika. Zagorje velja kot eno najbolj onesnaženih mest v Sloveniji in je pogosto v samem vrhu. Macerl je bil že večkrat opozorjen, da merilci onesnaženosti v Delavskem domu v Zagorju ne delujejo in, da ljudje s težavami šele iz televizijskih opozoril izvedo naj se na prostem ne zadržujejo in ni naredil nič. Ni poskrbel, da bi ljudje lahko spremljali javne merilce onesnaženja. Očitno je politika v Zagorju taka, da se to namerno prikriva. Macerl zgolj prejema denar kot izvenparlamentarna stranka, ne naredi pa za svoje okolje ničesar. Čaka in opazuje neprizadeto kako avstrijski Intercall, ki je prevzel tovarno apna s prahom duši Zagorje, ki je celo zimo pod prašnim dimnim pokrovom. Celo skrbi za to, da ljudje ne morejo videti onesnaženosti, ker so očitno merilci že leta namerno pokvarjeni. Tovarna apna že leta zastruplja s prahom zagorsko kotlino, sploh v nočnih urah spuščajo enormne koncentracije prahu v zrak, a Macerlu za okolje ni mar, gre se mu zgolj za denar in številne subvencije, ki jih prejema zase in za svojih par koz.«
Tudi sicer Macerl, trdi naš vir, očitno zelo selektivno uporablja besede in si ne upa naravnost obsoditi početij Zorana Jankovića. Ne samo glede »drekovoda«, ampak tudi na nekaterih drugih področjih. Glede na precej selektivno obnašanje bi mu težko verjeli, da je res kritičen do Jankovića. Zanimivo bi bilo vedeti, kako komentira trditve, da je tudi lista Gibanja Svoboda za evropske volitve zelo »zelena«, glede na to, da sta na njej dva nekdanja okoljska ministra: sedanji poslanec Uroš Brežan ter politični povratnik Jure Leben, ki je dejansko s stranko Gibanje Svoboda začel, saj se je prej, pod njegovim vodstvom, imenovala Zelena dejanja.
Spomin na Šoltesa
Kakorkoli že, v finišu predvolilne kampanje skuša tranzicijska levica, ker se zaveda svoje polomije, čim bolj zmanjšati prednost pomladnih strank, tudi s pomočjo eko-populizma. Zato niti ni presenetljivo, da jim je Vesno uspelo spraviti zelo visoko na ankete in dosega denimo boljši rezultat od liste SLS z nosilcem Petrom Gregorčičem ter evroposlancem Francem Bogovičem. Na prvi pogled nenavadno, a žal tudi pričakovano. Toda že v preteklosti smo imeli podoben primer: spomnimo se instant stranke Verjamem, ki jo je vodil Kardeljev vnuk Igor Šoltes, pred tem predsednik računskega sodišča (in na tej funkciji ga je nasledil razvpiti Tomaž Vesel, nesojeni Golobov prihodnji evrokomisar). Ki je bil nato celo izvoljen za evropskega poslanca, a samo za en mandat, stranka pa je nato utonila v pozabo. Leta 2019 je bil Šoltes med člani DeSUS, očitno pa je po sodelovanju te stranke v zadnji Janševi koaliciji prestopil v SD in zanjo kandidiral na državnozborskih volitvah. Nazadnje pa je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje pod prejšnjo ministrico Dominiko Švarc Pipan. Ko pa je ministrica DŠP odšla, je bil kot državni sekretar razrešen seveda tudi on …
