Člani in članice odborov za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bodo na jutrišnji skupni nujni seji razpravljali o problematiki zlorabe socialnih transferjev na podlagi fiktivno prijavljenega prebivališča. Kot pogoj za celotno denarno socialno pomoč tujcem je potrebno določiti uporabno osnovno znanje slovenskega jezika.
Iz uradnih podatkov je razvidno, da se je število dovoljenj za stalno prebivanje tujcev v dobrem letu dni povečalo za 52 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom je v prvih treh mesecih letošnjega leta prišlo do 58-odstotnega povišanja izdanih dovoljenj za začasno in stalno prebivanje tujcev. Po ocenah kar ena tretjina teh tujcev odide v druge države oziroma ne prebivajo na območju Republike Slovenije, vendar vseeno uživajo pravice do socialnih transferjev in zdravstvenega zavarovanja. Po preteku leta ali dveh se tem osebam na prijavljenem prebivališču na podlagi pravice do združitve z družino pridružijo še zakonci (ne nujno samo eden), ki so prav tako upravičeni do različnih socialnih transferjev, kot so denarna socialna pomoč, otroški dodatek, brezplačni vrtec, štipendije …
Eden od odmevnejših primerov v zadnjem času je primer iz Šentilja, kjer je bilo na enem naslovu prijavljenih kar 547 oseb, lastnika nepremičnine pa sta vsaki osebi za prijavo računala po 100 evrov. Zloraba prijave bivališča ima tako tudi po večini finančni motiv ne samo prijavljenih oseb in njihovih družinskih članov (socialni transferji), temveč tudi tistih lastnikov nepremičnin, ki to omogočajo oziroma zlorabljajo.
Ob spremembi zakonodaje pred dvema letoma je bilo sicer rečeno, da se bodo takšne anomalije sistemsko odpravile, a je iz prakse žal razvidno, da problemi ostajajo. Zneski prejetih socialnih transferjev tujcem in njihovim družinam so se tako v zadnjih štirih letih izrazito povišali, in sicer na nekaterih območjih centrov za socialno delo tudi za več kot 50 odstotkov (največ na območju Centra za socialno delo Spodnje Podravje – za kar 67 odstotkov).
V poslanski skupini SDS so prepričani, da je omenjena problematika izjemno pereča in da bi morala Vlada RS kar najhitreje pristopiti k reševanju nastalega sistemskega problema, tudi po zgledu dobrih praks nekaterih drugih držav Evropske unije.
V poslanski skupini SDS so pripravili tudi naslednje predloge sklepov:
1. da se v celoti realizirajo sklepi Državnega sveta RS z dne 16. 5. 2018 glede odprtih vprašanj integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
2. da se predlagajo spremembe zakonodaje, ki bodo kot pogoj za celotno denarno socialno pomoč tujcem določale uporabno osnovno znanje slovenskega jezika;
3. da se predlagajo oziroma sprejmejo površinski standardi za prijavo prebivališča v posamezni stanovanjski enoti, pod katerimi upravna enota po uradni dolžnosti preveri prijavo bivališča;
4. da se preučijo učinkovite prakse iz držav EU za odkrivanje fiktivnih prijav prebivališč in se o tem obvesti odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo;
5. da se predlagajo oziroma sprejmejo takšni ukrepi, da bodo lahko pristojne upravne enote pridobile informacije o tem, kateri izmed tujcev je prenehal obiskovati osnovno ali srednjo šolo ali ne izpolnjuje šolskih obveznosti;
6. da se sprejmejo ukrepi, na podlagi katerih bodo evidence prejemnikov socialnih transferjev za tujce na vpogled tudi upravnim enotam v postopku preverjanja prijavljenih prebivališč.
Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa skupne seje na TV Slovenija 3 od 11. ure dalje!
