Zakaj ministrstvo za kmetijstvo ne namenja več sredstev za učinkovito zaščito pred točo in s tem potiska kmetije in njihove lastnike v bankrot? Poslanec Jožef Lenart je na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s protitočno zaščito.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministrica,
na območju Ptuja, v Podravju ter na celotnem področju države je letos že večkrat klestila toča. Neurja s točo so vedno pogostejša, silovitejša in tudi toča je v primerjavi s preteklostjo vse večja. Škoda, ki nastaja na kmetijskih pridelkih, je temu primerna. Na KGZ Slovenije – Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj so letošnjo škodo ocenili na več kot 11 milijonov evrov. Toča sicer ne izbira pridelkov, ampak uničuje vse vrste posevkov in kultur.
Slovenija je precej hribovita in hribe v večini obdelujejo mali kmetje ali »vikendaši«. Nekateri so jih nehali obdelovati že v preteklosti, ker so ugotovili, da se težaško in pretežno ročno delo, kot je vinogradništvo, sadjarstvo in druge podobne panoge, ne splačajo več. Glede na zadnje vremenske ujme se nekateri kmetje kljub pogumu in pridnim rokam odločajo za opuščanje kmetijske ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Bolj kot jo opuščajo, večjo zaraščenost bomo imeli. Vprašanje je, ali imamo dovolj posluha zanje in ali bi radi imeli lepo obdelane ter poseljene hribe.
Med delom na terenu se veliko pogovarjam s kmeti, saj je moj volilni okraj večinsko kmetijski. Zadnji pogovor z manjšim vinogradnikom iz Slovenskih goric, ki razmišlja o poseku svojega vinograda, mi je dal misliti in je vzrok za današnje poslansko vprašanje. Kje so torej vzroki za poseke? Takole pravi: »Vsako leto mi enkrat pozebe ter po dva krat stolče pridelek, ali pa dva krat pozebe in enkrat prav dokončno pridelek stolče toča.« Ostanejo pa stroški in grenak priokus, da država mačehovsko ne naredi nič. Pa tudi sam se stara in je mnenja, da se »tamladi« že tako izogibajo ročnih del in ne vidi, kdo bi potem nadaljeval s tradicijo pridelave dobrega vina, na katero so bili ponosni.
Tako tudi sosednji vinogradi izginjajo drug za drugim, zato me kot poslanca navdaja skrb. Ker pa bi lahko enormne škode, ki jih povzroča toča vsaj delno omilili, sem tudi jezen in razočaran, skupaj s kmetovalci, lastniki kmetij, ki vse bolj zapirajo svoja vrata.
Glede na sosednjo Avstrijo in Hrvaško, ki izvajata aktivno zaščito proti toči, je naravnost otročje, da se tej temi pri nas ne posveča več časa in denarja. Na Štajerskem imamo aktivno le eno letalo proti toči, ki je sicer primerno opremljeno in tudi učinkovito zmanjšuje škodo, a je ob več hkratnih nevihtah nemočno. Za učinkovito zaščito s posipanjem srebrovega jodida ter za podobno veliko področje Avstrijci delujejo (posipavajo) s tremi letali.
Opazil sem sicer navedbe, da so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dvignili sofinanciranje zavarovalnih premij za trajne nasade, s čimer želijo spodbuditi kmete, da bi svoj pridelek zavarovali. Večji pridelovalci so ga, manjši pa seveda ne, ker je zanje to še vedno velik dodaten strošek. Vseeno pa menim, da sam trajni nasad z zavarovanjem ni zavarovan pred uničenjem in posekom. Namreč po dokončnem uničenju, ko ga oklesti kot oreh debela toča, bo pridelovalec več let brez pridelkov in prihodkov iz nasada.
Slovenija je v letu 2018 namenila za omenjeno zaščito pred točo le 250.000 evrov, kar je približno 2 % v odnosu na dosedanjo, letos nastalo škodo! Namesto da torej subvencioniramo in povračamo škodo kmetovalcem, bi lahko več investirali v zaščito ter morebitno novo opremo in vzpostavili celovit sistem zaščite pred točo. V letalskem centru Maribor, kjer skrbijo za letalsko zaščito proti toči, že leta poudarjajo, da bi potrebovali učinkovit radarski sistem ter morda še vsaj eno letalo. Sam pa menim, da bi za začetek in v dodatno pomoč pri zaščiti lahko uporabili tudi nekaj specialno opremljenih vojaških letal Pilatus. To bo pa verjetno vprašanje za gospoda Karla Erjavca.
Spoštovana ministrica sprašujem vas:
1. Zakaj vaše ministrstvo ne namenja več sredstev za učinkovito zaščito pred točo in s tem potiska kmetije in njihove lastnike v bankrot?
2. Kakšni so vaši načrti za zaščito pred točo in kaj predlagate lastnikom kmetij, kako naj tudi sami omilijo izgubo prihodkov?
3. Kaj predlagate lastnikom malih hribovskih kmetij, s katero kulturo naj se ukvarjajo, da se jim bo še splačalo kmetovati?
4. Kakšne ukrepe ste uvedli, da bi zmanjšali ukinjanje kmetijske dejavnosti in manjšanje števila kmetij ter kakšni so rezultati teh aktivnosti?
5. Kakšni so vaši načrti za prihodnje, ki sledijo cilju iz 4. vprašanja, spremembe, ki jih nameravate še uvesti?
