30.1 C
Ljubljana
sreda, 17 julija, 2024

Jože Tanko: Popraviti je treba krivice malim delničarjem, ki jih je povzročila vlada Alenke Bratušek

Piše: Moja Dolenjska

Poslanec Jože Tanko je v parlamentarno proceduro vložil zakon, po katerem naj bi država manjšinskim delničarjem bank, ki so bile neposredno ali posredno v večinski državni lasti (NKBM, NLB, Abanka in Banka Celje) in so bile predmet izrednih ukrepov, izrečenih dne 17. 12. 2013 oziroma 16. 12. 2014, izplačala nadomestilo izgubljenega premoženja zaradi političnega, negospodarnega in neuspešnega upravljanja teh bank s strani večinskega lastnika, to je države.

Mali delničarji in “podrejeni obvezničarji” na popravo krivic, ki jim jih je z razlastitvijo finančnih naložb v banke v času sanacije bančnega sistema povzročila vlada in koalicija mag. Alenke Bratušek, čakajo že več kot 10 let.

Tako Ustavno sodišče Republike Slovenije (odločba št. U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016) kot tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (Pintar in ostali proti Sloveniji z dne 14. 9. 2021) sta ugotovila, da je z izbrisom delnic in podrejenih obveznic prišlo do kršitve pravic po Ustavi Republike Slovenije oziroma Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Poglavitni cilj predloga zakona je slediti načelu pravičnosti in vlagateljem – fizičnim osebam, tako upnikom po podrejenih obveznicah kot tudi manjšinskim delničarjem v bankah v večinskem državnem lastništvu, vsaj deloma povrniti škodo, ki so jo utrpeli zaradi političnega, negospodarnega in neuspešnega upravljanja teh bank s strani države oziroma političnih elit, ter zagotoviti nadomestilo za odvzeto (razlaščeno) premoženje in s tem popraviti nastalo neskladje s pravicami vlagateljev po Ustavi Republike Slovenija in EKČP. Cilj zakona je nadalje odpraviti posledice informacijskega neravnotežja med nepoučenimi vlagatelji, ki so svoja sredstva vlagali v podrejene obveznice, saj so bili glede varnosti teh finančnih instrumentov zavedeni. Prav tako je potrebno nadomestiti del izgube manjšinskih delničarjev, ker so bili deležni enostranskega in pretiranega ukrepa vlade, s katerim so bili po nepotrebnem prizadeti glede celotne naložbe zaradi ravnanja slovenske trojke (mag. Alenka Bratušek, dr. Boštjan Jazbec, dr. Uroš Čufer) v postopku sanacije slovenskega bančnega sistema. S tem bi država vsaj deloma povrnila njihovo zaupanje v slovenski finančni in pravni sistem.

Zakon določa, da se manjšinskim delničarjem bank, ki so bile neposredno ali posredno v večinski državni lasti (NKBM, NLB, Abanka in Banka Celje) in so bile predmet izrednih ukrepov, izrečenih dne 17. 12. 2013 oziroma 16. 12. 2014, izplača nadomestilo izgubljenega premoženja zaradi političnega, negospodarnega in neuspešnega upravljanja teh bank s strani večinskega lastnika, to je države. Upravičenci so delničarji bank vpisani v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na dan 17. 12. 2013. Višina nadomestila se določi tako, da se število delnic, ki so jih posedovali in so bile vpisane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na dan 17. 12. 2013, pomnoži s knjigovodsko vrednostjo delnice na dan 31.12.2012. Višina nadomestila posameznemu delničarju se zviša za letne obresti v višini 4 odstotkov od dneva izrednih ukrepov izrečenih dne 17. 12. 2013 oziroma dne 16. 12. 2014 s strani Banke Slovenije, do dneva izplačila sredstev na podlagi tega zakona. Za določitev oziroma izračun višine nadomestila je najprimernejša knjigovodska vrednost delnice, kakor izhaja iz zadnjih izkazov bank, ki so bili revidirani v skladu z MSRP pred izrednimi ukrepi. Na takšen način so višino odškodnine določile tudi države, ki so opredeljene v prikazu ureditev v drugih pravnih sistemih.

Določa se, da se upnikom iz naslova podrejenih terjatev bank, ki so bile predmet izrednih ukrepov, izrečenih dne 17. 12. 2013 in dne 16. 12. 2014 s strani Banke Slovenije, izplača nadomestilo, ki je enako nominalni vrednosti podrejene obveznice, skupaj z natečenimi obrestmi v višini, kot so bile določene ob izdaji podrejenih obveznic, ter se zviša za linearne obresti v višini 4 odstotkov letno od tako izračunanega skupnega zneska od dneva izrednih ukrepov, izrečenih dne 17. 12. 2013 in dne 19. 11. 2014 oziroma dne 16. 12. 2014 s strani Banke Slovenije do dneva izplačila sredstev na podlagi tega zakona.

Nadomestilo upravičencem, ki so upravičeni do nadomestila v višini do 30.000 evrov, se izplača v enkratnem znesku in najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe. Upravičencem, ki so upravičeni do namestila v višini več kot 30.000 evrov, pa se nadomestilo izplača v sorazmernih delih v obdobju največ petih letih od pravnomočnosti odločbe. Določa se tudi, da je podredna možnost za izplačilo nadomestila z državnimi obveznicami z ročnostjo največ 5 let.

Tako pri delničarjih kot pri upnikih je izplačilo nadomestila omejeno na fizične osebe. Pri fizičnih osebah je šlo praviloma za manjšinske, nepoučene vlagatelje, ki so bili zavedeni glede varnosti teh finančnih instrumentov predvsem preko dejstva, da je šlo za banke v večinski državni lasti, ki jih je nadzirala Banka Slovenije.

Celotno besedilo predloga zakona je na voljo TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine