Ustavno sodišče je prejšnji teden dvignilo kar nekaj prahu z novo odločitvijo glede financiranja zasebnih šol, še bolj pa je nenavadno pritrdilno ločeno mnenje ustavne sodnice Špelce Mežnar. To pravzaprav bolj kot na ločeno mnenje ustavnega sodnika spominja na besedilo kakšnega dijaškega aktivista z lesarske šole. Pri pisanju ločenega mnenja, kjer vsepovprek straši z “neoliberalizmom”, se Mežnarjeva sklicuje celo na članek skrajno levega filozofa Borisa Vezjaka in na delo radikalne LGBT aktivistke Veronike Tašner. Nekdanji sodnik Ustavnega sodišča in ECHR Boštjan M. Zupančič se je na ločeno mnenje odzval s šaljivim komentarjem, ločeno mnenje je opisal kot prosti spis. Mežnarjeva je, razen enega prevoda, citirala izključno vire domačih levičarskih aktivistov, pred izvolitvijo pa se je lažno predstavljala kot liberalka.
Ustavno sodišče je ob obravnavi nove ustavne pobude glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva povsem jasno navedlo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del programa. Zato smo pod drobnogled vzeli pritrdilno ločeno mnenje ustavne sodnice Špelce Mežnar, da bi se prepričali, kako močna je njena argumentacija odločitve. Njeno ločeno mnenje pravzaprav daje vtis besedila spodletelega poskusa seminarske naloge študentke prvega letnika sociologije, ki v upanju na pozitivno oceno s konformizmom namesto z znanjem skuša zadovoljiti profesorico Fakultete za družbene vede.
Pri pisanju ločenega mnenja se Mežnarjeva sklicuje na filozofa Vezjaka in na delo radikalne LGBT aktivistke
Med drugim ustavna sodnica Mežnarjeva v svojem ločenem mnenju vsepovprek straši pred “neoliberalizmom”. Med drugim trdi, da odločba iz leta 2001 ščiti javno šolstvo in državi prepušča odločitev, v kolikšni meri je sposobna financirati tudi zasebne šole, odločba iz leta 2014 pa po njenem mnenju temelji na izhodiščih “neoliberalne” ideologije. Pri tem se sklicuje kar na članek bednega filozofa Borisa Vezjaka. Kot smo na Nova24TV že poročali, se je glede Vezjaka sodnik Zvjezdan Radonjić nedavno spraševal celo, ali je retardiran.
Del ločenega mnenja, kjer Mežnarjeva pokaže, da ne razume osnovnih filozofsko-ekonomskih konceptov, šolstva ter Ustave RS. Kot ugotavljamo, ustavna sodnica tudi leta 2020 ne ve, da je odločala o zasebnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, torej spadajo v mrežo javnih šol. Enako je z zasebniki v zdravstvu, ki delajo na podlagi državne koncesije.
Na koncu ločenega mnenja pride Mežnarjeva v nasprotje s samo seboj in da jasno vedeti, da ji je ideologija pomembnejša od kakovostnega in dostopnega šolstva ter izbire staršev pri izobraževanju otrok. Kot navede, izkušnje v tujih državah učijo, da so zasebne šole na dolgi rok lahko boljše od javnih. “Nedvomno bogatijo šolsko okolje in prispevajo k pluralnosti. Žal pa tudi negativno vplivajo na družbeno enakost in so (kadar so financirane iz javnih sredstev) lahko usodne za razgradnjo javnega šolstva,” zapiše. Prav ravnanje Ustavnega sodišča je sicer tokrat pripomoglo k neenakosti pri dostopnosti do bolj kakovostnih zasebnih šol. Iz pisanja Mežnarjeve je tako razvidno, da jo skrbi, da bo država izgubila monopol nad obveznim šolstvom kot sredstvom za ideološko indoktrinacijo otrok.
V svojem ločenem mnenju se Mežnarjeva sicer vsepovprek sklicuje tudi na članke iz zbornika Komu je napoti kakovostno javno šolstvo v soizdaji Centra za študij edukacijskih strategij in sindikata SVIZ. Urednika zbornika sta Marjan Šimenc in Veronika Tašner. Slednja je v preteklosti sodelovala tudi z razvpitim Mirovnim inštitutom, ki ga financira znani milijarder George Soros, uveljavila pa se je tudi kot radikalna LGBT aktivistka.
Foto: iStock
Boštjan M. Zupančič se je na ločeno mnenje odzval s šaljivim komentarjem
Za komentar ločenega mnenja Mežnarjeve smo prosili nekaj pravnih strokovnjakov, od katerih jih je večina dejala, da takšen zapis ni vreden niti komentarja. S šaljivim komentarjem pa se je odzval nekdanji ustavni sodnik in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič. “Špelčino ločeno mnenje je prosti spis. Za domačo nalogo je imela napisati spis z naslovom ‘Kako gledam na obvezno šolanje?’ Špelca se je predhodno odločila, da bo upoštevala poprejšnji dve odločbi ustavnega sodišča (2001, 2014), čeprav se ji ne zdita okay,” uvodoma za spletni portal Nova24TV ločeno mnenje Mežnarjeve komentira Zupančič.
https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2019/04/csd03.jpeg 768w, https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2019/04/csd03-610×407.jpeg 610w” sizes=”(max-width: 1040px) 100vw, 1040px” style=”box-sizing: border-box; border: 0px; vertical-align: middle; height: auto; max-width: 100%;”>
Boštjan M. Zupančič (Foto: STA)
Ko ustavna sodnica ne razume pravne terminologije
V nadaljevanju Zupančič zapiše: “Zaradi tega se je Špelca posvetila osebam, ki so odločale v prejšnjih dveh odločbah o istem predmetu. Špelca je pri tem ugotovila, da je svetovni nazor posameznih sodnikov in sodnic v poprejšnjih dveh postavah vplival na različni odločbi. Ker osebe niso bile iste in ker je po njenem mnenju svetovno-nazorska opredelitev sodnikov itak vsedoločujoča, se je tako ali tako najbolj enostavno vnaprej dogovoriti, kakšen naj bo končni rezultat sojenja. Razloge za to, takó Špelca, se že lahko najde naknadno, tj. po tem, ko je zaželeni rezultat že dogovorjen. Očitno pa to “rezultatsko sojenje” ne more biti isto pri različnih postavah ustavnega sodišča. To Špelco moti, a je pri tem ugotovila, da obstaja obveznost predhodnih odločb, na katere so kasnejše postave na ustavnem sodišču (na žalost) pravno vezane. To so precedensi. S tujko, za katero ne vemo, ali je Špelci znana, se to imenuje stare decisis (kar ni nasprotno od mlade decisis).”
Ustavno sodišče Republike Slovenije (Foto: STA)
Zmeda v argumentaciji Mežnarjeve
“Špelca se na koncu odloči, da bo tej nuji popustila in zato je spis pritrdilen, ne odklonilen … Da bi se videlo, da Špelca obvlada materijo prostega spisa, v 16 opombah citira vire. Razen enega prevoda so to vsi glasovi iz domačih logov (Gaber, Kodelja, Vezjak itd.), to je, so pisani v jeziku, ki ga Špelca razume. Na koncu ugotovi, da so zasebne šole lahko še boljše od javnih, vendar to ni bilo tisto, kar jo je nagnilo k pritrditvi. Izgleda, da meni, da se zasebno šolstvo lahko izdatno financira le, če od financiranja javnega šolstva kaj denarja še ostane. Pri tem pa meni, da 14. člen ustave (načelo enakosti) ni kršen. Ne pove, zakaj misli, da ni kršen,” še sklene svoj komentar Zupančič.
Slika je simbolična (Foto: epa)
Mežnarjeva se je pred izvolitvijo predstavljala kot liberalka
In kdo je Mežnarjeva? Za ustavno sodnico je bila izvoljena leta 2016, številne pomisleke pa je ob kandidaturi vzbudila s svojo starostjo, stara je bila namreč le 40 let. Preden je nastopila mandat ustavne sodnice je delovala kot raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter kot odvetniška kandidatka pri odvetniških pisarnah Vrtačnik in Čeferin. Med drugim se je pred izvolitvijo medijem in javnosti, kot se je zdaj izkazalo lažno, svetovnonazorsko predstavila kar kot liberalka. Zdaj je jasno, da so njena stališča poravnana s tistimi skrajne Levice in Socialnih demokratov, torej je socialistka in ne liberalka, poleg tega pa je slaba pravnica, sicer bi drugače tolmačila načelo enakosti pred zakonom.
Rok Krajnc
