Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Slovensko politično in medijsko sceno še vedno pretresa zelo temeljita analiza domnevnih poslovnih malverzacij poslovneža Aleša Musarja, moža predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar, okoli katerih se je ta že nekajkrat prav komično zapletala. Brali smo o logično in racionalno nekonsistentnem klobčiču prepletenega lastništva podjetij, kjer avtorji domnevajo, kaj se skriva za številkami in uradnimi lastniki. A ti posli niso obstajali le v vakumu, na koncu imajo povsem resnične posledice.
Glavni izsledek obsežne analize je predvsem ta, da lastništvo podjetja Ruska dača ni poslovno logična, to pomeni, da ni nobenega poslovnega interesa, ki bi narekoval takšno strukturo podjetja, v katero je vpeta predsedniška kandidatka in njen mož. Musarjeva je 15-odstotna lastnica podjetja Ruska dača, ki ima posredne ali neposredne lastniške deleže v drugih podjetjih, na primer Visionect, STH Management, Rodij, Plasmait, Auratus, STH Ventures, Unafarm in Net Pro Shop. Večinski, 85-odstotni lastnik Ruske dače, pa je nemško podjetje Aulon v lasti njenega moža.
“Zakaj bi bil Aulon, ki je registriran za upravljanje z deleži tujih podjetij, lastnik podjetij posredno prek Ruske dače in ne neposredno. To ni poslovno logično, je pa očitno, da ravno krak Nataša Pirc Musar – Ruska dača – Auratus predstavlja samostojen krak stabilizacije lastniške strukture STH Ventures in da meša transparentnost lastniškega kraka z Aulonom,” piše v analizi.
Avtorji analize med vrsticami sporočajo, kaj pomeni hobotnica Aleša Musarja
Analiza torej med vrsticami sporoča, da gre za primer manevrov prikrite lastniške strukture. Lastniki podjetij lastniško strukturo skrivajo iz različnih razlogov. Včasih za namene davčne utaje (oz. “optimizacije”, kot bi rekli nekateri premožni socialni demokrati), drugič da bi preslepili upnike in stečajne upravitelje, potem ko so pravno osebo izčrpali vseh finančnih sredstev in jo obremenili s krediti, spet drugič zato, ker se podjetje ukvarja s posli, zaradi katerih bi lahko prišlo v težave pri državnih regulatorjih.
Na nek način avtorji analize namigujejo, kaj se dogaja v lastniški strukturi Pirc Musarjeve, ko pravijo, da “ni jasno, od kod je prišel denar v to omrežje oziroma v podjetje Aulon in da ta kapital vzpostavlja resno tveganje zaradi neobičajnosti, nepravilnosti in protipravnosti pri prevzemu družbe AG. Aleš Musar je namreč skupaj z nekdanjima sodelavcema Rokom Habincem in Markom Koničem ob lastninjenju slovenskega podjetja AG iz Slovenije in Črne gore denar nakazoval v davčno oazo Jersey. Potem ko je Musar izstopil iz podjetja v Jerseyju, je ustanovil nemško podjetje Aulon, ki je zdaj večinski lastnik Ruske dače”.
Zanimivo pa je videti, kaj se je zgodilo s pravnimi osebami, ki so na tak ali drugačen način poslovale z Musarjevo hobotnico.
Večina jih je pristala v stečaju, likvidaciji ali pa so bile izbrisane. Med njimi Savinjska poslovna družba, ki je nekoč imela več kot 100 zaposlenih. Ta je pristala v stečaju in bila na koncu izbrisana, njena pravna naslednica pa je bila družba SM Invest, kjer je bil prokurist soprog predsedniške kandidatke – med drugim je bila družba lastnica tržnice v Žalcu, kjer je leta 2011 v požaru umrl brezdomec (sumili so celo nameren požig).
SM Invest postal pogorelec nekdaj na Savinjskem znamenitega “Savinjskega magazina”
Tržnica je bila sprva last Savinjske trgovske družbe, d.d. (naslednice Savinjskega magazina), ki je začela konec 90-ih let postopno prodajati ali zapirati svoje trgovine po dolini, leta 2006 pa objavila stečaj. Medtem je pristala v lasti družbe SM Invest družbe za investicije d.d., ki je bila prav tako v stečaju. Po takratnem pripovedovanju Žalčanov je bila tržnica pogosto pribežališče brezdomcev in zasvojencev, takratni žalski župan Janko Kos pa je za medije povedal, da jim to mesto že dolgo ni v ponos, vendar, da imajo zvezane roke zaradi novega lastnika žalske tržnice, s katerim se niso mogli pogoditi o odkupu. Lastnik tržnice je bilo namreč podjetje SM Invest d.d., ki je bilo takrat v stečaju. V omenjenem podjetju s sedežem na Brnčičevi ulici v Črnučah pa je bil prokurist od leta 2004 prav Aleš Musar. SM Invest je danes prav tako v stečaju, nekoč pomembna veriga trgovin v Savinjski dolini pa je tako za zmeraj zaprla svoja vrata.
Družbeno odgovorno vodenje podjetij?
Zakonca Musar trdita, da njuni podjetji vodita družbeno odgovorno (čeprav je zanimivo, da Pircu Musarjeva sploh ve, kako se podjetja v resnici vodijo, saj sama trdi, da z njimi poslovno in operativno nima nič razen lastniškega deleža), na drugi strani pa vidimo cel kup poslovnih “pogorelcev”, ki se jih je dotaknila lastniški izjemno nenavadna “Ruska dača”. Za temi stečaji se skrivajo usode ljudi – krediti, izgubljeni dohodki, izselitve, revščina, socialni problemi, razbite družine. Je to “družbena odgovornost” po slovensko? Na to vprašanje bodo odgovorili volivci.
