Piše: G. B.
Slabi dve leti po zadnjih volitvah v DZ se prav vse parlamentarne stranke soočajo z nižjo javnomnenjsko podporo, kaže raziskava Slovensko javno mnenje. Največji padec je zabeležila vladajoča Svoboda, ki je izgubila dve tretjini volivcev. Največ je sicer neopredeljenih volivcev, več kot tretjina vprašanih namreč ne ve, koga bi volili, poroča STA.
Da so svoj glas na zadnjih volitvah v DZ namenili stranki aktualnega premierja Roberta Goloba je odgovorilo 38,7 odstotka vprašanih. Če bi bile volitve to nedeljo, pa je Gibanje Svoboda kot svojo izbiro navedlo samo še 12,1 odstotka vprašanih. Tudi druge stranke, ki jim je pred slabima dvema letoma uspel prestop parlamentarnega praga, se soočajo z izgubo podpore, vendar je ta upad bistveno manjši. Največjo opozicijsko stranko SDS in drugouvrščeno na parlamentarnih volitvah leta 2022 bi volilo 17,5 odstotka vprašanih, da je bila ta stranka njihova izbira na zadnjih volitvah pa je odgovorilo 19 odstotkov vprašanih.
NSi bi tokrat svoj glas namenilo 4,1 odstotka vprašanih, pred dvema letoma je bilo takšnih šest odstotkov vprašanih. SD bi svoj glas oddalo 6,5 odstotka vprašanih, Levici pa trije odstotki vprašanih. Kot svojo izbiro ob zadnjih parlamentarnih volitvah je prvo sicer navedlo 7,4 odstotka vprašanih, drugo pa 3,8 odstotka vprašanih. To pomeni, da bi lahko ob morebitnih predčasnih volitvah Levica celo izpadla iz parlamenta.
Najvišji pa ostaja delež neopredeljenih volivcev. Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 36,1 odstotka vprašanih.
Raziskavo Slovensko javno mnenje 2023/2 je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na ljubljanski fakulteti za družbene vede izvajal med 2. novembrom 2023 in 2. februarjem 2024. Na vprašanje, katero od strank so volili na zadnjih parlamentarnih volitvah je odgovorilo 851 polnoletnih prebivalcev Slovenije, na vprašanje, za koga bi najverjetneje glasovali, če bi bile volitve to nedeljo, pa je odgovorilo 1089 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
